Predstavniki zdravniške stroke so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Marko Rozman se je pogovarjal s predsednikom uprave Salonit Anhovo, Julijanom Fortunatom in dr. Metodo Dodič Fikfak
Dr. Metoda Dodič Fikfak: "Bolj ko je razvita država, bolj skrbi za okolje in prostor"
Predstavniki zdravniške stroke so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Omenjajo nevarnost, ki jo prinaša kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo.
V podjetju Salonit Anhovo kot gorivo za proizvodnjo cementa uporabljajo nevarne in nenevarne odpadke. Agencija RS za okolje trenutno vodi postopek, ki nakazuje namen, da se količina odpadkov za sosežig poveča za skoraj četrtino. Predsednik uprave podjetja Julijan Fortunat poudarja, da proizvodnja teče ob pomoči najboljših tehnologij, kar jih je na voljo. Cementarna se po okoljskih standardih uvršča med najboljše v Evropi. V javnosti je sicer slišati veliko pomislekov in dvomov v zvezi z merjenjem izpustov. Julijan Fortunat poudarja, da so vedno pripravljeni sodelovati z neodvisno ustanovo, ki bi opravila meritve na samem izpustu cementarne.
“V tem trenutku smo prepričani, da je naše delovanje popolnoma v skladu z vso zakonodajo. Dokazano imamo po uradnih neodvisnih meritvah ozračje, ki sodi med najčistejša v Sloveniji. Zavedamo se tudi težkega bremena, ki ga podjetje nosi s sabo zaradi posledic uporabe azbesta. Ta proizvodnja je bila ustavljena leta 1996, posledice pa se čutijo še danes in tega ne skrivamo. Zato razumemo zaskrbljenost zdravstvene stroke. Zaradi katastrofe, ki se je zgodila v tej dolini, želimo biti toliko previdnejši, da se ne bi nikdar več ponovila.”
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak poudarja, da v srednji Soški dolini starega bremena ne pomeni le azbest, pač pa tudi kancerogeni krom šest. Pravi, da bolj je država razvita, bolj skrbi za okolje. Na ministrstvo za okolje in prostor se že 20 let obrača z zahtevo po akcijskem načrtu s proračunom in datumi oziroma podatki, kdo in kdaj bo izvedel ukrepe.
“Zbrani podpisi pomenijo nekakšno opozorilo zaradi preteklega onesnaževanja v kombinaciji s sedanjim. Naša skrb je samo zdravje ljudi. Gre za dolino, ki je zagotovo plačala največji davek v Sloveniji z življenji. Vpliv azbesta tudi zaradi še trajajoče onesnaženosti ostaja, saj dolina ni bila nikoli popolnoma očiščena. V tem trenutku je dovolj študij, ki kažejo, da tako sežigalnice kot sosežigalnice povzročajo večje tveganje za razvoj določenih bolezni.”
