Glasbena cesta 2.3.1.5.

Keb’ Mo’: Oklahoma

Blues glasbenik, ki se je okitil že s petimi grammyji, s štirimi v kategoriji bluesa in letos še (hm) v kategoriji americane.

kebmo
foto: Al Cov FR

Na tokratni glasbeni cesti se nam bo pridružil blues glasbenik, ki se je okitil že s petimi grammyji, s štirimi v kategoriji bluesa in letos še v kategoriji americane. Oseminšestdesetletni Keb’ Mo’ oziroma Kevin Roosevelt Moore je privekal na dan v južnem Los Angelesu v Kaliforniji. Odraščal je v družini, prepojeni z gospelom in bluesom. Še ni dopolnil dvajset let, pa je že veljal za izvrstnega kitarista. Hitro se je uveljavil kot avtor in studijski glasbenik. Lep čas je bil sodelavec violinista legendarnih Jefferson Airplane in Jefferson Starship Papa Johna Creacha. Prvo odmevno skladbo z njegovim sopodpisom so leta 1975 izdali prav Jefferson Starship. Na samostojno pot je stopil z albumom prvencem prvinskega bluesa leta 1994. Že za naslednji album je dve leti pozneje prejel prvega grammyja. Z leti se je Keb’ Mo’ utrdil na položaju pragmatičnega bluesmana s trdnimi delta blues koreninami, ki pa se ves čas spogleduje s soulom, folkom, rockom, countryjem, popom in jazzom. Pozornost nam je na naši glasbeni cesti pritegnil že s predhodnim albumom »TajMo«, ki ga je leta 2017 izdal z blues eminenco Tajem Mahalom in pri tem prispeval večino skladb zanj. In seveda osvojil še enega Grammyja. Ob takratni vožnji z njim smo ugotovili, da gre za korekten, zelo poslušljiv, dobro sproduciran veteranski izdelek sredinskega bluesa in soula za širše kroge tovrstne publike, razgiban, dovolj iskriv, radiofoničen, sploh ušesom zelo všečen, hkrati pa precej neizstopajoč, brez kakšnih posebnih presežkov. Njegov zadnji album »Oklahoma«, ki je izšel junija lani, zaznamuje nekaj trdno družbeno osveščenih besedil, avtorjev odziv na globalni vsakdan. Kot gostje se Mo’ju pridružijo Rosanne Cash – slednja v singlu »Put A Woman in Charge«, Taj Mahal in latino pop pevka Jaci Velasquez. Po glasbeni plati pa izdaja vozi spet zelo po sredi, čez različne žanre, sicer zelo tekoče, radiofonično, ušesom in dolgim vožnjam prijazno, a hkrati kar preveč pričakovano, brez pravega presenečenja. Čeprav bi bilo zelo zgrešeno proglasiti jo za neposrečeno, bi jo ravno tako težko označili za izjemen dosežek.

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih