Brez varčevanja ne gre. Če si ga seveda lahko privoščimo. In če znamo pravilno varčevati, pa ne le z denarjem. Za nasvete, kako pravilno in smiselno varčevati, se obračamo k strokovnjakom za različna področja, zanima pa nas tudi, kako varčujete vi, spoštovani poslušalci. Doma, v službi, kjer koli. O svojih varčevalnih navadah nam pišite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali na naslov Radio Slovenija, Prvi program, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana s pripisom Varčujemo s Prvim. Nasvete boste slišali v oddaji vsak ponedeljek ob 7.40 na Prvem.
Prvoosebna izkušnja Katje Štok, ki se je odločila, da bo teden dni preživela v skladu z "zero waste" načeli
Cilj zero waste načina življenja je trajnost. Ideal pa, da bi bili vsi odpadni materiali surovina za nekaj drugega. K temu seveda spada tudi kupovanje čim manj ali najbolje nič izdelkov v plastični embalaži. To je bil prvi cilj Katje Štok, ko se je odločila, da bo teden dni živela v skladu z zero waste načeli.
K dobrim praksam, ki so bile že prej del njenega življenja (pitje iz stekleničke, recikliranje odpadkov ipd.), je dodala še pralne higienske vložke, vrečko za nakup sadja in zelenjave iz blaga, otroku ni več ponujala soka iz embalaže, ampak je sama doma vnaprej skuhala čaj zanj, nič več ni kupovala priljubljenih piškotov in čaja, ker je oboje na trgovske police dostavljeno v več plasteh plastike.
“Zaživeti tako ni mogoče čez noč, ampak zelo počasi. To je potrebno skoordinirati, splanirati. Ko sem šla po otroka v vrtec, sem tako na primer doma pozabila embalažo, v katero bi dala živila, ki sem jih nameravala kupiti. Na to sem pozabila zaradi kuhanja čaja zanj, saj kupljeni sokovi niso ekološki in hitro postanejo odpadek. Nakupa živil pa tako takrat nisem mogla opraviti sproti, kar sem vse pozabila doma.”
V Sloveniji je okoli sto trgovin, v katerih posamezna živila niso v svoji embalaži, ampak si jih posameznik natoči, naloži ipd. v embalažo, ki jo prinese s seboj. Sadje in zelenjavo je mogoče v lastno vrečko dati tudi v prodajalnah trgovskih verig, prav tako je v večino njih mogoče priti z lastno embalažo, če si zaželiš npr. sira, mesa.
Katja Štok pravi, da je na največji odpor v povezavi s svojo odločitvijo, da vsaj teden dni, če ne še dlje, živi brez embalaže, naletela doma, pri družini. Je pa opazila tudi, da je tak način življenja za nekatere modna muha, ki še dodatno spodbuja potrošništvo:
“Ko sem začela raziskovati, sem videla, da veliko ljudi služi na ta način. Na eni strani sem videla začetniški paket, v katerem je bila tudi nerjaveča slamica. Zakaj? Jaz sploh ne pijem iz slamice. Kako je lahko to zero waste za začetnike?”
Življenje po zero waste načelih je podobno življenju naših babic in dedkov, pravi sogovornica: “Kljub temu, da gre tehnologija naprej, bi mi morali na nekaterih področjih iti malo nazaj.” In ko naredimo to, avtomatično začnemo tudi varčevati, saj manj trošimo. Ima pa tak način življenja tudi drug pozitiven “stranski učinek”. Če se, da bi se izognil plastem embalaže, doma lotiš peke piškotov, posledično več časa preživiš z družino.
