Storž

Študentske namestitve

Lahko pomanjkanje ublaži medgeneracijska solidarnost?

learning-3245793_1280
foto: Haris Sharma, Pixabay

Pomanjkanje študentskih namestitev je povezano tudi z rastjo oddajanja namestitev v turistične namene, povečuje pa se tudi priliv Erasmus študentov, ki prav tako iščejo namestitev. Za tekoče študijsko leto je bilo v Ljubljani razpisanih nekaj več kot 7 tisoč subvencioniranih mest v 29 študentskih domovih, 1092 ležišč pa so prijavili zasebniki in kar 600 od teh je subvencioniranih. Medtem ko v Mariboru nimajo težav z namestitvijo študentov, v Kopru  zmogljivosti študentskih domov zadostujejo le za četrtino prosilcev.  Z anketo, ki so jo med študenti naredili na Fakulteti za arhitekturo, so dobili sliko o posameznih načinih bivanja študentov. Klemenu Ploštajnerju, mlademu raziskovalcu na Fakulteti za družbene vede, ki je sodeloval v projektu Fakultete za arhitekturo, in Tini Smonkar iz Študentske organizacije Slovenije zastavljamo tudi vprašanje o morebitnih rezervah za bivanje študentov v slovenskih študentskih mestih in o tem, kaj bi morali narediti na zakonodajni in na drugih ravneh, da bi te rezerve v dobro vseh tudi izkoristili.

 

Klemen Ploštajner: V Sloveniji že tisti, ki stanovanje oddajajo po tržni ceni, nimajo razčiščenih pojmov o tem, da so stanovanje oddali in nimajo pravice vdirati v zasebnost najemnikov, četudi so ti študentje.

Najslabše živijo tuji študentje, ki prihajajo v Slovenijo prek Erazmusa. Ker ne poznajo razmer na slovenskem najemniškem trgu in ne znajo jezika, so dobra vaba za prevarante, ki na njihovi stiski kujejo dobiček. V Ljubljano pride letno okoli dva tisoč tujih študentov, večina iz Španije.

Tina Smonkar: Zavedati se moramo, da študentje pripomoremo k financiranju študentskih domov iz koncesijske dajatve študentskega dela, kar pomeni, da si sami gradimo in obnavljamo stanovanja. V Ljubljani, recimo, že več kot deset let ni bilo vlaganj v študentske domove.

Marsikdo od starejših živi sam v velikem stanovanju in komaj zmore plačevati stroške, lahko bi pa oddajal sobe v zameno za pomoč ali delitev stroškov. To je dokaj popularno na severu, recimo v Nemčiji, pa tudi v Španiji  in v Avstraliji, pri nas pa še niti ne.

Klemen Ploštajner: Mislim, da imamo v Sloveniji veliko praks medgeneracijske solidarnosti, le da je ta omejena na družino oz. sorodstvo. Če želimo narediti to tudi v širšem okviru, potrebujemo javne politike, ki bodo to omogočale in zelo jasne javne usmeritve, ki bodo ustvarjale medgeneracijsko sožitje namesto medgeneracijskih konfliktov, kot vidimo v odnosu med starejšimi najemodajalci in mlajšimi najemniki.