Spregovorili bomo o arhitekturni zasnovi džamije in o tem, kako se skozi njo kažejo muslimanski verski simboli.

Polstoletna prizadevanja muslimanov v Sloveniji, da zgradijo džamijo, so postala resničnost. Ti so se prvič v njenem prostoru pri molitvi zbrali ta petek. Islamska skupnost je gradila Muslimanski kulturni center sedem let. Zanj so odšteli več kot 35 milijonov evrov. Večino sredstev je prispevala država Katar. Gre za eno najsodobnejših džamij, najverjetneje tudi prvo tako imenovano pametno džamijo v Evropi. To pomeni, da z mobilnim telefonom lahko odklenejo vrata, prižgejo luči in v njej uravnavajo temperaturo. Te in druge informacije v zvezi z izgradnjo Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani v oddaji predstavljajo mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, tajnik skupnosti mag. Nevzet Porić in arhitekt Matija Bevk.

Džamija, sakralni objekt, je v obliki kocke. Arhitekti so ljubljansko džamijo zasnovali po vzoru kaabe, kocke iz Meke, in je po njihovih besedah spoj bosanske arhitekturne tradicije in sodobne arhitekture. Ob džamiji stoji samostojno 40 m visoki minaret. Z njega mujezin kliče k molitvi. Kot poudarjajo v Islamski skupnosti, ga bodo slišali le verniki na območju centra, in ne bo vznemirjal okoliških prebivalcev. Notranji prostor džamije je en velik, svetel prostor, ki se dviguje proti nebu. Nad molitveno sivo preprogo je nameščena kupola iz modrega blaga. Ta simbolizira bližino Boga. Kot zapoveduje muslimanska vera, na notranjih stenah džamije ni nobenih podob ljudi ali živali, ampak le napisi v arabščini. Tu sta še minber, neke vrste prižnica, s katere ob petkih imam nagovarja vernike, in še mihrab, niša, ki je obrnjena proti Meki. Džamija sprejme do 1- tisoč 500 vernikov. Ženske bodo lahko molitve opravljale na galeriji džamije.

Ob džamiji stojijo še upravna stavba, kjer je urad muftija, izobraževalna stavba z učilnicami in knjižnico. Na območju je tudi stanovanjska stavba za imame. Najmanjši objekt znotraj Muslimanskega kulturnega centra je umivalnica, kjer muslimani pred molitvijo v džamiji opravijo obredno umivanje.
Pod zemljo so parkirišče za avtomobile, športna dvorana s tribuno, ki sprejme 130 ljudi, še en večji večnamenski prostor, pa tudi garderoba. Pod upravno stavbo v kleti je predavalnica za 200 slušateljev.

Celotni muslimanski kulturni center, njegov urbanizem, arhitekturo in notranjo opremo, so zasnovali arhitekti iz Arhitekturnega biroja Bevk Perović arhitekti.

Islamska skupnost bo uradno odprla center po koncu postnega svetega meseca ramazana v juniju.

Nataša Lang