Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo približno 2500 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim ponudijo tudi rejniki in začasni skrbniki. Tokrat predstavljamo njihovo delo in skrb za živali.

Dom, kjer so psi in mačke prijatelji

Zavetišče za zapuščene in izgubljene živali Ljubljana so odprli pred 18-imi leti na svetovni dan živali, 4. oktobra. Na leto oskrbijo okrog 2000 živali, največ mačk, na drugem mestu po številu so psi, poskrbeli so tudi že za dihurje, sobne ptice, kunce. Mnoge izgubljene živali po tej poti najdejo svojega lastnika, številnim pa najdejo nov dom. Pomoč živalim nudijo tudi rejniki in začasni skrbniki.

Novi prostori, ki jih imajo od decembra, jim močno olajšajo delo. Vodja zavetišča Marko Oman dodaja:

V prejšnjih prostorih je bilo oteženo predvsem delo z mačkami, naša želja je bila zagotoviti boljše bivalne pogoje in zagotoviti možnost boljšega čiščenja, razkuževanja, s čimer preprečimo širjenje kužnih bolezni. Se pa število živali dnevno spreminja, trenutno imamo 22 psov in 37 mačk. Sprejemamo jih 24 ur na dan, na srečo pa hitro najdemo lastnike izgubljenih živali ali nove lastnike za najdenčke.

Veterinarka Jana Mede razloži, kako poteka sprejem živali v zavetišče.

Ko žival pride v zavetišče, vsako zdravstveno pregledamo, preverimo, ali ima mikročip, bolne ozdravimo, odpravimo parazite, cepimo, steriliziramo, kastriramo. Če ima žival čip, lahko najdemo lastnika, sicer je ta pot težja oziroma nemogoča. Obdobje karantene traja 10 do 14 dni, v tem času se pokažejo morebitne bolezni. Od nas gre žival klinično zdrava, nove lastnike opozorimo tudi na določene posebnosti vsake živali.

Taja Žižek, oskrbnica za mačke, kot nujno poudarja čimprejšnjo socializacijo živali.

Kužek mora dobiti zaupanje v ljudi, z njimi delamo na pozitivni motivaciji, šele potem lahko poskrbijo zanje tudi sprehajalci, ki prihajajo dnevno. Skrbimo tudi za prostoživeče mačke, na poseben način jih ujamemo, ko poskrbimo za njih z zdravstvenega vidika, jih spustimo nazaj v naravo. Sterilizacija in kastracija sta nujno potrebni, da ni nezaželenih mladičev.

Saša Juretič, sprehajalka psov, kot prostovolja v zavetišču pomaga že 5 let.

Meni sprehajanje psov pomeni veliko sprostitev in zadovoljstvo, da lahko pomagam zapuščenim kužkom. Sprehajalci moramo najprej opraviti polletno usposabljanje, pse moramo vsi na enak način socializirati, jih navaditi na življenje v novem domu. Kužka najprej spustimo v tekališče, kjer se najprej sprosti, opravi potrebe, potem pa začnemo z vajami na sprehodu. Psa nagrajujemo za zaželeno vedenje. Zanimanja za sprehajalce je veliko, zdaj nas je 8.

Tusti, ki si želijo kužka ali muco iz zavetišča, si jih lahko ogledajo na spletni strani. V času uradnih ur si jih lahko ogledajo v živo, izpolnijo vprašalnik in skupaj z zaposlenimi najdejo najprimernejšo žival.

 

 

 

 

Lucija Fatur, Marko Rozman