Prvi na obisku

Zeleni zabojček – največ povpraševanja je pozimi, največja ponudba pa poleti

V mrežo Zeleni zabojček je vključenih že okoli 70 slovenskih ekoloških kmetov

ZeleniZ
Zeleni zabojček
foto: Fotoarhiv Zeleni zabojček

Pri Zelenem zabojčku že deset let dvakrat tedensko dostavljajo svežo zelenjavo in sadje 70 slovenskih ekoloških kmetov po vsej Sloveniji. Tako strankam zagotovijo sveže pridelke, kmetom pa redno prodajo. Kako je nastala sprva le iniciativa, zdaj pa že prava mreža povezanosti med ekološkimi kmeti in gospodinjstvi, kako je organizirana, kaj ponuja in koliko porabnikov je vključenih vanjo, lahko slišitev  oddaji Prvi na obisku na ekološki kmetiji Studen, kamor segajo začetki, saj je ena prvih certificiranih ekoloških kmetij v Sloveniji.

Soustanovitelja Zelenega zabojčka sta Alexandra Waldman in Gregor Hribar, ki sta se dotlej ukvarjala z energetsko učinkovitostjo. Alexandra je prišla v Slovenijo iz Berlina, kjer je že bila naročnica podobnega zelenega zabojčka, v Sloveniji pa je to storitev pogrešala.

Zelenemu zabojčku je šlo najbolje pred kakšnimi petimi leti, ko so samo ob četrtkih razvozili 350 zabojčkov in so si lahko privoščili tudi graditev hladilnice za zelenjavo in sadje. Danes, ko ves teden ne razvozijo več kot 300 zabojčkov, so na pozitivni ničli, kar je malce premalo, zato so veseli, da so uspeli na razpisu za projekte, ki krajšajo pot pridelkov od njive do porabnika.

Zelo smo veseli, da je država ugotovila, da je treba imeti kmete blizu.

Na vprašanje, ali ekološke pridelke dostavljajo tudi šolam in vrtcem, je Gregor Hribar odgovoril: “Zdaj bom dal eno tako dolgo tišino … s šolami in vrtci smo leta 2014 zelo intenzivno, a ugotavljam, da je staršev v šolah in vrtcih precej vseeno za to, kakšno hrano jedo otroci.”

Dokler bomo posamezniki rekli, da je pomembneje voziti boljši avto kot pa jesti boljšo hrano, se ne bo nič bistveno spremenilo.

V Nemčiji je še zlasti na zahodu (Freiburg) lažje priti do ekoloških pridelkov kot v Sloveniji, ima pa Slovenija to prednost, da nima industrijskih ekoloških kmetij, odgovarja Alekxandra Waldman na vprašanje o primerjavi dostopnosti do ekoloških pridelkov v Nemčiji in Sloveniji.

Silva Studen je ena izmed začetnic pridelovanja ekološke hrane pri nas. Začetki so bili zelo težki, saj so se ljudje norčevali iz takšnih čudakov in trdili, da ni nobene razlike med ekološkimi in konvencionalnimi pridelki, pa tudi, da je ekološko kmetovati nemogoče – torej da skrivajo uporabo umetnih gnojil in pesticidov.

Ekološko pridelana solata raste 6 tednov, konvencionalno pridelana pa 23 dni. Konvencionalno pridelana seveda vsebuje več vode in zato ni tako okusna in prej propade. Naša zelenjava se mora bolj potruditi, da zraste, saj ne dodajamo raznih pospeševalcev rasti niti ne namakamo.