Sodišča opozarjajo da se je podvojilo število predlogo za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, da ni dovolj brezplačnih terapevtskih programov za starše in da se zatika pri nameščanju otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v ustrezne zavode.
Sodišča opozarjajo, da ni dovolj brezplačnih terapevtskih programov za starše in da se zatika pri nameščanju otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v ustrezne zavode.
Novi družinski zakonik – vse njegove določbe so se začele uporabljati 15. aprila 2019 – je na Okrožna sodišča prenesel večino pristojnosti, ki so jih prej opravljali Centri za socialno delo. Po osmih mesecih uporabe, po besedah vrhovne sodnice Mateje Končina Peternel, sodniki zadeve obvladujejo in hujših težav ni. Družinski oddelki sodišč so se kadrovsko okrepili, sodelovanje s centri za socialno delo je dobro. Izvajanje Družinskega zakonika pa je poleg že znanega problema s pomanjkanjem sodnik izvedencev, naplavilo še tri težave. Namreč: podvojitev števila predlogov za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, težave z nameščanjem otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v za ta namen ustanovljene zavode in pomanjkanje brezplačnih terapevtskih programov, kamor bi bilo mogoče napotiti starše in otroke. O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z vrhovno sodnico Matejo Končina Peternel, vodjo delovne skupine za implementacijo Družinskega zakonika.
Mateja Končina Peternel: “Čakalna doba, na primer v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike na Gotski v Ljubljani, je leto dni in več kar je za sodnike nesprejemljivo.”
