''Jaz bi pa tatu, pa ne vem točno kaj, ampak nekaj bi …''
“Moji tatuji so moj dnevnik” je rekel igralec Johnny Depp. Zato mora biti tovrstna modifikacija telesa premišljena, dodaja Urška Poček, predsednica Društva profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije in ena izmed prvih tetovatork v Sloveniji. Tetoviranje je staro toliko kot človeštvo. Dokaz bogate zgodovine tetoviranja je tudi ledeni mož iz Alp – Ötzi, dobro ohranjena človeška mumija, na kateri so našli 57 dobro vidnih in ohranjenih karbonskih poslikav, na mestih, ki bi lahko nakazovala, da so nastale z namenom zdravljenja. Skozi zgodovino se je pomen in namen tetoviranja spreminjal, simbolika je bila pogojena tudi z delom sveta. A načeloma je bilo tetoviranje v preteklosti izraz kolektivizma, v moderni dobi pa v je v ospredju individualizem, identiteta.
“Vsak tatu naj bi bil individualen, kopij ne delamo (radi). Motivi, ki so pogosti niso najboljša izbira. Sicer pa profesionalni tetovatorji vedno vprašajo tudi po zdravstvenem stanju stranke. In hkrati morajo imeti t.i. etični kodeks – so stvari, ki res niso za tetoviranje.”
A preden igla kožo prebode približno milimeter globoko, se je treba odločiti za del telesa, ki ga želimo tetovirati. Pogosta dilema, ki jo še bolj pogosto reši odgovor na vprašanje kje najmanj/najbolj boli…
“Rebra so eno izmed bolj bolečih mest tetoviranja, sicer so pa pogosta izbira podlaket, nadlaket, hrbet je bil pa vedno aktualen. Nekateri pravijo, da bolj boli nanašanje bele barve, a to ne drži. Bela barva pač pride na koncu, ko je že vse razbolelo. Protibolečinske tablete odsvetujemo. Ostala protibolečinska zdravila (kreme, spreji) so pa v tetovatorskih studijih tako ali tako prepovedana.”
Tetoviranje v Sloveniji še ni zakonsko urejeno in tudi zato je še toliko bolj pomembno, da po koži “rišejo” profesionalci:
“V Društvu profesionalnih tetoverjev in piercerjev Slovenije smo se dogovorili, da mladoletnikov ne tetoviramo, čeprav nam pravilnik dovoljuje tetoviranje 16-letnikov brez dovoljenja staršev. To se nam ne zdi prav.”
Kaj pa tatu, ki nastane kot romantična poteza nekega trenutka? Ki pa lahko tudi neromantično hitro mine. A tetovaža ne mine.
“Če imamo nekoga radi, mu to lahko pokažemo na tisoč različnih načinov. Da ime tetoviramo na kožo ni dokaz ljubezni in po bolečem razhodu je še bolj boleče tetovažo prekrivati.”
