Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Nada Kraigher, Marko Kosin, strmoglavljenje letala na NUK leta 1944

Pisateljica in prevajalka  NADA  KRAIGHER  se je rodila na današnji dan leta 1911 v Trstu. Od leta 1941 je sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in bila nato do leta 1946 članica jugoslovanske vojne misije v Združenih državah Amerike. V petdesetih letih je končala ekonomsko in pravno fakulteto v Ljubljani, nato pa je bila upravnica Jugoslovanske avtorske agencije za Slovenijo. Objavljati je začela leta 1955. Pisala je predvsem romane z avtobiografskimi značilnostmi: o vojnem času, sodobni ženski in družinski problematiki, v romanu “Yaja veva” pa je opisala stik  zahodnjakinje  z  indijsko kulturo;  dalj časa je namreč živela na Šrilanki in v Indiji. Napisala je tudi več del za mladino ter prevajala iz ruskega in italijanskega jezika.

—–

Diplomat  MARKO  KOSIN je bil prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji in je pomembno prispeval k razvoju naše diplomacije po osamosvojitvi. Sicer pa se je diplomatski karieri posvetil že v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, takoj po diplomi na pravni fakulteti v Beogradu. Začel je kot ataše v Kairu, nadaljeval kot vicekonzul v Solunu, bil sekretar veleposlaništva v Atenah, veleposlanik v Tanzaniji in na Mauritiusu, v Italiji in na Malti, štiri leta pa stalni predstavnik Jugoslavije na uradu Združenih narodov v Ženevi.

V letih od 1992 do 1995 je bil prvi veleposlanik Republike Slovenije v Italiji,  pooblaščen tudi za Albanijo, Ciper, San Marino in Malto. Po upokojitvi je postal predsednik slovenskega Društva za mednarodne odnose, na fakulteti za družbene vede v Ljubljani pa je predaval o diplomatskih in konzularnih odnosih ter o diplomatskih veščinah. Marko Kosin se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.

—–

Na Plečnikovo Univerzitetno knjižnico (v Narodno in univerzitetno knjižnico so jo preimenovali pozneje) je na današnji dan leta 1944 strmoglavilo italijansko šolsko letalo,  ki so ga Nemci po kapitulaciji Italije prepleskali in uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano.

Ljubljančani so tistega dne postali pozorni na pojemajoči ropot motorja in  čudno “kolovratenje” letala nad Vičem, Trnovim ter nad Kongresnim in Vodnikovim trgom. Pilot je iskal prostor za zasilni pristanek, vendar se je zaradi množice ljudi na živilskem trgu obrnil. Verjetno je ocenil, da lahko pristane na ravni strehi Univerzitetne knjižnice, vendar mu to ni uspelo.

Letalo je predrlo streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Pripovedovali so, da je  mojster Plečnik, ko je slišal, da gori velika čitalnica, rekel: “Bodite brez skrbi; stavba je tako zgrajena, da se požar ne bo razširil!”

Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Žrtev te katastrofe je postal le France Majcen, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske, ki je prav takrat hotel vrniti izposojeno knjigo: na velikem stopnišču ga je namreč oplazil plamen iz čitalnice in ga tako opekel, da je po tednu dni umrl.

Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajali tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani spet odprta za javnost.

Pavle Jakopič