Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Med ljudskim izročilom in poezijo Srečka Kosovela

»Slovenski umetnik živi sredi mrličev in hlapcev. Obuja jih in prebuja, pa zaman, kaj bi mrliču svoboda, kaj bi hlapcu umetnost!" je pred nekaj manj kot stoletjem zapisal Srečko Kosovel

Citre in roke Tomaža Plahutnika
foto: Špela Šivic

SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI, 14. JANUAR 2020

»Slovenski umetnik živi sredi mrličev in hlapcev. Obuja jih in prebuja, pa zaman, kaj bi mrliču svoboda, kaj bi hlapcu umetnost!« je tam v dvajsetih letih dvajsetega stoletja zapisal Srečko Kosovel. Pa vendar je prav med temi ljudmi, med mrliči in hlapci torej, nastalo ducat pesemskih, tudi inštrumentalnih izpovedi. Ne odlikujeta jih visoki literarna ali glasbena vrednost, odlikujejo jih življenjska sporočila. Ta so tako močna, da jih še danes iščemo tako med mrliči kot med hlapci – in iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec in iz leta v leto se sprašujemo o njihovem pomenu. In vedno znova nas na svojevrsten način prevzamejo, in prepričajo o tem, da so vredne aktualiziranja. Ravno tako, kot je vredno spomniti na poezijo Srečka Kosovela, ki kljub stoletni razdalji izraža aktualnost, s svojo ekspresivnostjo pa opozori na otopelost sodobnega čustvenega sveta.

V oddaji se bomo ob terenskih posnetkih glasbenega izročila in ob izrazu poezije Srečka Kosovela soočili z občo resnico življenja, ki se v malem zgodi v enem koledarskem letu.