Ultrazvok

Znanost zavrača mite o krvnih skupinah

Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine? Zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva?

krvne_skupine1
foto: PublicDomainPictures/ Pixabay

V Sloveniji ima krvno skupino A približno štirideset odstotkov ljudi, skupino 0 ima osemintrideset odstotkov, skupino B petnajst in skupino AB sedem odstotkov ljudi. In katera je vaša krvna skupina? Ali ste vedeli, da poznamo več kot 350 različnih krvnih skupin? Ali ste že slišali, da so krvno skupino B prvič določili pri Slovencu? Ali veste, zakaj krvne skupine niso primerne za ugotavljanje očetovstva in drugih sorodstvenih razmerij? Ali bi se res morali prehranjevati glede na krvne skupine?

Prof. dr. Primož Rožman z Zavoda za transfuzijsko medicino pravi, da številni poskušajo krvnim skupninam A, B, AB in 0 pripisati razne biološke značilnosti in funkcije. Znanost je njihove trditve ovrgla. Krvna skupina je odvisna od struktur, ki so vezane na membrane rdečih krvničk. Če pomešamo kri dveh oseb in opazimo zlepljenje rdečih krvničk, pomeni, da smo med seboj pomešali kri različnih krvnih skupin. Reakcija je lahko usodna.

Na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino lahko preberemo, da ima odrasel človek običajno od 5 do 6 litrov krvi. Kri je tekoče tkivo. Sestavljajo jo krvne celice in krvna plazma. Med celice prištevamo rdeče krvničke ali eritrocite, ki vsebujejo hemoglobin. Nanj se vežejo kisik, ogljikov dioksid in drugi koristni ter tudi škodljivi plini. Bele krvničke ali levkociti so del obrambe pred tujki, krvne ploščice ali trombociti pa sodelujejo pri strjevanju krvi.