Aktualno

Krovni podnebno-energetski dokument (še) ne dosega pariških ciljev

Nova različica načrta bolj razdelana od prejšnje

2019-09-25  gozd podnebje  2 – foto EPA
foto: EPA

Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili predvidoma zadnjo verzijo nacionalnega energetsko-podnebnega načrta, ki opredeljuje ključne politike za spopad s podnebnimi spremembami v prihodnjih desetletjih. Dokument v kratkem stopa v javno razpravo, najverjetneje marca bo sprejet na vladi. Ker bi ga morali Evropski komisiji posredovati že lani, nanj pa so vezana evropska sredstva, bomo najverjetneje še pred sprejemom samega dokumenta v Bruselj posredovali njegove okvirne cilje.

Slovenija bo do leta 2050 skušala doseči ogljično nevtralnost, ali drugače, izpusti toplogrednih plinov tedaj ne bodo smeli biti večji od njihovega vsrkavanja.

To naj bi dosegli preko delnih ciljev za prihodnje desetletje, denimo 36-odstotnega znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005, čez desetletje naj bi dosegli 27-odstoten delež obnovljivih virov energije. Cilji se bodo v prihodnjih letih sicer še dopolnjevali, kar bo nujno, če hočemo doseči zaveze pariškega podnebnega dogovora – za zdaj še nismo tam, niti nismo v okvirih evropskega zelenega dogovora, ki ga načrtuje Evropska komisija, pravi meteorolog Žiga Zaplotnik s Fakultete za matematiko in fiziko:

“Dokument predvideva 13,1 megatone ekvivalenta co2 do leta 2030, kar je 18-odstotni padec glede na danes. Torej, da smo si na jasnem, niti najmanj ne zadostimo niti najbolj milim zahtevam pariškega sporazuma.”

Konkretne investicije v dokumentu še niso navedene, odločitev o drugem bloku Nek sledi pozneje, prav tako letnica predčasnega zaprtja Teša. Zaradi neskladij z okoljsko zakonodajo je za zdaj zamrznjena odločitev o srednjesavski verigi elektrarn.
Prehod v nizkoogljično družbo naj bi v prihodnjem desetletju zahteval okoli 28 milijard evrov naložb. Poleg financ se bo treba spopasti z umeščanjem v prostor in kadrovskimi izzivi.