Aktualno

“Ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan!”

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 270 tisoč ljudi. S pomočjo, ki jo revni dobijo od države, ne morejo preživeti, zato jim morajo pogosto pomagati človekoljubne organizacije.

Revščina
Mednarodni dan boja proti revščini
foto: Chronomarchie/Pixabuy

Ljudje, ki se znajdejo v stiski, ne potrebujejo le materialne pomoči, ampak celostno podporo, ki pa je na centrih za socialno delo ne dobijo, saj se le-ti pogosto utapljajo v birokraciji. Na nas se dnevno obračajo ljudje, ki ustrezne podpore, informacij ali konkretne pomoči ne dobijo tam, kjer bi jo morali. Tudi če pomoč dobijo, pa ta ni zadostna ali dovolj učinkovita. Institucije v posamezniku namreč ne vidijo človeka, ugotavlja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste-Polje:

“Ker človek, ko pride v neko institucijo po podporo in pomoč, mora biti slišan, mora biti razumljen, mora imeti uresničena pričakovanja, da bo izvedel, kdo mu lahko pomaga, kako mu lahko pomaga in kje mu lahko pomaga.”

Da pomoč do revnih pogosto ne pride, ugotavlja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina:

“Mi vemo, da socialni transferji se povečujejo, da imamo pa vedno večje število družin, ki ne morejo preživeti. To se pravi, da nekje nekaj res ni v redu.”

Pod pragom revščine poleg družin pogosto živijo tudi starejši, ki živijo sami, in invalidi, saj imajo nekateri le 160 evrov invalidske pokojnine. Človek, ki je v stiski, po besedah Anite Ogulin pogosto dobesedno zamrzne.
Na ministrstvu za delo pa so prepričani, da socialni transferji pomembno vplivajo na zmanjševanje revščine in krepijo socialno-ekonomski položaj posameznikov in družin. Kot ob tem navajajo, podatki kažejo, da socialni transferji pomembno znižujejo revščino. Vendar pa družine ne potrebujejo le paketov hrane, ampak celostno pomoč.

“Sistem je postal nepregleden, da je sistem zbirokratiziran, da si ljudje ne upajo več iti niti na center za socialno delo nekaj vprašati, ker niti ne znajo izpolnit obrazcev. Mi imamo kar nekaj izkušenj, kar se tega tiče. Dostopnost ni taka, kot bi morala biti,” pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so zasnovali projekt celostne pomoči družinam v stiski Veriga dobrih ljudi, ki družinam nudi psihosocialno pomoč, pravno pomoč, finančno opismenjevanje ter delavnice za starše. Gre za sistem, s katerim bi lahko družinam v stiski pomagali tudi centri za socialno delo, ki pa se trenutno utapljajo v birokraciji. Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje so odgovornim predstavnikom vlade predlagali konkretne sistemske rešitve, s katerimi bi lahko zmanjšali revščino in njene posledice, vendar odziva nanje niso prejeli.