Verjetno ste se že kdaj znašli v dilemi, ali bi nekoga tikali ali vikali. Takrat je najbolje, da osebo najprej vikate in potem glede na odziv ravnate naprej. Ena od splošno rabljenih hitrih rešitev, ki je pogosta v zadregi in je slovnično nepravilna, pa je tako imenovano polvikanje oz. polovično vikanje.
Polvikanje je slovnično daleč od pravilnega, je pa pogosto v rabi
Vikanje ima družbenorazločevalno vlogo. Izraža stopnjo vljudnosti in uradnosti. Če smo v zadregi ali vikati ali tikati, je bolje, da izberemo prvo možnost. Ena od pogosto rabljenih oblik nagovora naslovnika pa je tudi polvikanje ali polovično vikanje. Gre za pogovorno obliko vikanja in nekakšno neujemanje oblik vljudnega nagovora. Pojavlja se verjetno predvsem takrat, ko je govorec v neugodnem položaju ter je neodločen med vikanjem in tikanjem.
“Gospa, koga ste želela?” ❌
“Gospa, koga ste želeli?” ✔
Andrej Salobir iz prevajalske agencije Leemeta svetuje, naj se vedno osredotočamo na drugo osebo množine.
“Polvikanje ni nov pojav v slovenščini.“
Razlog za pojav takšnega slovnično nepravilnega ogovarjanja naslovnika je t.i. “resnična situacija.” Znajdemo se pred eno osebo, ki jo vidimo oziroma vemo, s kom se pogovarjamo, poznamo spol te osebe, in potem ta del prevlada v našem govoru. S polvikanjem torej zavestno ali nezavedno znižamo formalnost nagovora.
