Živilska industrija pomembno vpliva na prehransko politiko in na zdravje celotne populacije državljanov. Med drugim je pri brezalkoholnih pijačah in pekovskih izdelkih že začela je izvajati samo regulatorne zaveze odgovornosti, kot sta zmanjševanje vsebnosti dodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih ter zmanjševanje soli in povečevanje vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Slovenski potrošnik ima iz leta v leto na voljo več izdelkov izboljšane sestave, torej z manj sladkorja, manj soli, več polnozrnatih sestavin.
Živilska industrija pomembno vpliva na prehransko politiko in na zdravje celotne populacije državljanov. Med drugim je pri brezalkoholnih pijačah in pekovskih izdelkih že začela je izvajati samo regulatorne zaveze odgovornosti, kot sta zmanjševanje vsebnosti dodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah in mlečnih izdelkih ter zmanjševanje soli in povečevanje vsebnosti polnozrnatih sestavin v pekovskih izdelkih.
Prehrana je tesno povezana z zdravjem in vsi programi, na tem področju v Sloveniji sledijo nacionalnemu programu o prehrani in telesni dejavnosti, Dober tek Slovenija, ki se je začel 2015 in traja deset let.
Zadnjih 5 let si v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in ministrstvom za kmetijstvo prizadevajo izboljšati trende prehranjevanja prebivalcev Slovenije. Strateško razvojno inovacijsko partnerstvo Hrana je v zaključku leta (na včerajšnjem Prehranskem forumu) organiziralo predstavitev napredka živilskopredelovalne industrije na področju hrane, prehrane in potrošnika.
“Zadnje raziskave Potrošniškega monitorja, kažejo se je v zadnjih petih letih potrošnik ko gre za Živila pripravljen plačati več za izdelke slovenskega porekla,” pojasnjuje Andraž Zorko, iz agencije Valicon.
Ugotovili so, da sodelovanje različnih deležnikov, s področja zdravja, prehrane in izobraževanja, ki imajo skupni cilj izboljšanje javnega zdravja, že kaže nekatere ugodne trende pri potrošniških izbirah. Več v prispevku Jernejke Drolec.