Če starši niso finančno pismeni, potem se tistim, ki se v prvi vrsti zgledujejo po njih, ne piše dobro. To je iztočnica za tokratno rubriko Varčujemo s Prvim, v kateri listamo po knjigi dveh avtorjev – premoženjskega svetovalca na eni ter specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti na drugi strani. Kako torej otroke navadimo ravnanja z denarjem, ampak še prej, kako moramo mi kot njihovi vzorniki upravljati svoje premoženje?
Otroci naj doživijo vse postopke upravljanja z denarjem: od varčevanja, odrekanja in seveda zapravljanja
Če starši niso finančno pismeni, potem se tistim, ki se v prvi vrsti zgledujejo po njih, ne piše dobro. To je ključno sporočilo knjige z naslovom Dva Gorenjca o šparanju premoženjskega svetovalca Pavla Rihtaršiča ter specialnega pedagoga za motnje vedenja in osebnosti Marka Juhanta.
V osnovnih šolah o upravljanju osebnega premoženja sistematično ne poučujejo in nikoli niso. Tudi zato nekateri odrasli – finančno nepismeni – delajo nekatere osnovne napake. Recimo to, da niti ne vedo natančno, koliko premoženja imajo in kako so zapravili prihodek prejšnjega meseca.
“Jaz velikokrat izzovem ljudi z vprašanjem, če vedo na 10 evrov natančno, koliko so prejšnji mesec zaslužili. In tu je odgovor največkat “da.” Ko pa vprašaš, koliko natančno so potem dali za hrano, obleke in ostale stroške, so pa redki primeri, ki to vedo.”
Tudi v družinah, kjer je malo sredstev, so možnosti, da otrok spozna, kako se dela z denarjem. V osnovne koncepte in pojme ga lahko vpeljemo že zelo zgodaj – tudi pri treh letih. Že majhni otroci namreč hitro dojamejo, da iz kamna na kamen nastane palača.
“Če otroku damo znanje, odnos do denarja, strategijo v življenju, mu bomo dali bistveno več, ker v enem življenju se veliko denarja obrne.”
