Tradicija kot nepogrešljiva vez
Bolj ko ne mimogrede smo izvedeli, da so libeliške kuharice znane in spoštovane daleč naokoli po vsej Dravski dolini. Rečeno je bilo, da so vse prireditve v tem kraju na meji z Avstrijo dobro obiskane, ker se končajo s pokušanjem dobrot iz libeliških kuhinj. Vse to je dobilo prvo dopolnitev pred dvajsetimi leti, ko so v kraju pripravili kuharske delavnice, ki so sledile trem ciljem – osvežitvi spomina na tradicionalne jedi, ki so že tonile v pozabo, prenosu znanja in veščine kuhanja na mlajše gospodinje in oblikovanju zapisov, ki bodo trajno ohranili podobo tradicionalne libeliške kuhinje. Takrat so v župnišču obnovili črno kuhinjo, do danes pa so tudi nabrali in uvrstili v posebno zbirko skoraj sto predmetov, potrebnih za kuhanje – vse od kozic do lesenih žlic. Za osvežitev spomina in prenos znanja na mlajše so pripravili kuharske delavnice, za trajen spomin pa oblikovali knjigo Libeliška kuharica, ki so jo zaradi velikega povpraševanja trikrat ponatisnili. Po dvajsetih letih in zaradi nič manjšega zanimanja so te dni natisnili novo, ki je dopolnitev prejšnje. Že prireditev ob predstavitvi v libeliškem gasilskem domu je pokazala, za kako veliko zanimanje gre. Kakšna je libeliška tradicionalna kuhinja, je vprašanje, ki je na to prireditev pospremilo tudi Jurija Popova. Vse odgovore je strnil v Nedeljsko reportažo.
