Najpogosteje uporabljani koledarji so gregorijanski, muslimanski in kitajski, najstarejši je hebrejski

Po svetu uporabljamo približno 40 različnih koledarjev. Nekateri so lunarni, drugi sončni, nekateri pa kombinirani in torej sončno-lunarni. Gregorijanski, islamski in kitajski so tisti, ki so najpogosteje uporabljani, najstarejši pa je hebrejski koledar. Ta je, podobno kot drugi koledarji, tesno povezan z religijo. Nastal naj bi pred 5780 leti; to je leto, ki ga Judje povezujejo z nastankom sveta. Najprej je bil le usten, od 4. stoletja našega štetja tudi zapisan, pojasnjuje dr. Bojan Zadravec:

“Razlika med solarnim in lunarnim letom je približno deset dni. Zato se v židovskem koledarju na vsakih 19 let pojavi sedem prestopnih let. To je vsako 3., 6., 8., 11., 14., 17. in 19. leto. Doda se vedno zadnji mesec v letu. To leto pa se imenuje tudi “noseče” leto, saj ima en dodaten mesec.”

V zanimivem položaju se lahko znajde popotnik, ki odpotuje denimo v katero od azijskih držav, saj v nekaterih hkrati uporabljajo različne koledarje. To je na nedavnem potovanju na Bali opazila Monika Kern:

“V eni od tamkajšnji prodajaln sem iskala rokovnike za leto, ki prihaja. Za prodajalcem na steni sem opazila res kompleksen koledar, ki je zelo drugačen od našega. Prodajalec mi je razložil, da je to balijski koledar. Tako kot naš ima 12 mesecev. Po večini je v enem mesecu 30 dni, a ne nujno. Na njem je zelo natančno napisano, kdo goduje tisti dan. Hkrati pa tudi, kaj se sme in česa ne sme delati na posamezen dan. Peti januar 2020 tako na primer ni dober dan za popravljanje elektronskih naprav.”

Na koledarju je sicer pet različnih letnic. “Na vrhu koledarja je zapisano kitajsko, muslimansko, balijsko, javansko in gregorijansko leto. Prebivalci Balija pa bodo s 1. januarjem 2020 vstopili v leto 1941. So pretežno hindujci, ampak gre za drugačno vejo hinduizma kot v Indiji. Sosednja otočja so pretežno muslimanska. Ta hindujsko-muslimanska simbioza pa je vidna tudi na tem koledarju.”

Andreja Gradišar