Aktualno

Kmetje: Onesnaževalci in varuhi pitne vode

Kmetje niso samo onesnaževalci pitne vode na vodovarstvenih območjih. Zaradi omejitev z nitratno direktivo so tudi njeni varuhi

Škropljenje polja
SLOVENIJA , JUNIJ 2004 KMETIJSTVO. POLJEDELSTVO. KMET S TRAKTORJEM SKROPI PRIDELKE. SKROPIVA. PESTICIDI. FOTO: SRDJAN ZIVULOVIC/BOBO
foto: SRDJAN ZIVULOVIC/BOBO

Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.

“Zaščita pitne vode na vodovarstvenih območjih je potekala na hrbtih kmetov. Kmetijstvo je dejavnik onesnaževanja, ampak ne tako pereč dejavnik kot država, ki s svojimi projekti posega na vodovarstvena področja, v mislih imam katastrofalen projekt kanalizacijski vod c 0 in pa Magna na Dravskem polju, pravi Branko Grad, predsednik komisije za vodovarstveno območja pri Kmetijsko gozdarski zbornici.”

Zakonodaja, predvsem nitratna direktiva, kmetijam na vodovarstvenih območjih postavlja omejitve in predpisuje določene investicije v skladiščne kapacitete za gnojevko in izvedbo drugih ukrepov. Ti kmete finančno obremenijo, nadomestila za to pa jim ne pokrijejo stroškov. Po drugi strani pa se tudi med kmeti najdejo posamezniki, ki brezvestno onesnažujejo pitno vodo in tako izničijo vsa prizadevanja tistih, ki spoštujejo okoljevarstvene predpise.

“Z vidika nitratne direktive zaradi poročila Računskega sodišča v letošnjem letu poteka intenziven inšpekcijski nadzor na območjih Dravskega in Pomurskega ter Savinjskega polja. Pri tem ugotavljamo, da kmetijstvo ni edini vir onesnaževanje, vir onesnaževanja so tudi kanalizacije, greznice in čistilne naprave,” pravi Andreja But, direktorica kmetijske inšpekcije.

Jernejka Drolec se je v prispevku ukvarjala z vprašanjem, kako kmetje onesnažujejo in koliko varujejo pitno vodo? Miran Sagadin, kmet iz Miklavža na Dravskem polju, na to odgovarja:

“Kmetje, ki imamo del kmetijskih zemljišč zunaj vodovarstvenih območij ne moremo vključiti v nobene vodovarstvene ukrepe. S tem smo bili oškodovani za okrog 5000 evrov na leto. Toda odgovorni pravnih podlag na tem področju ne uredijo in to vprašanje ostaja odprto.”