Rad raziskuje svet, odkriva nove kulture, potuje in preizkuša kulinariko različnih držav in pokrajin. Nizozemec Menno de Kok zase pravi, da je avanturist, in prav zato je pred dvema letoma sprejel nov izziv – selitev v Slovenijo. O tem, kaj ga je pri nas najbolj očaralo, kje se je spoprijemal z največjimi preprekami in zakaj je v tem času pridobil kar nekaj dodatnih kilogramov, izveste več v prihodnjih minutah. Z njim se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Ko sem prišel v Slovenijo, sem tehtal 100 kg, po pol leta sem imel že okoli 107 kg - babica kuha tako neverjetno dobro, da se človek enostavno ne more upreti.
Rad raziskuje svet, odkriva nove kulture, potuje in preizkuša kulinariko različnih držav in pokrajin. Nizozemec Menno de Kok zase pravi, da je avanturist, in prav zato je pred dvema letoma sprejel nov izziv – selitev v Slovenijo. Tukaj sedaj živi že skoraj dve leti, tako da je spoznal našo deželo v vseh letnih časih. Najbolj ga je očarala narava.
Ko sem prvič prišel v Slovenijo, sem se peljal mimo Bleda in si ogledoval okolico – bilo je res nepredstavljivo lepo. Vaša država je kot čudovit, a še ne povsem odkrit dragulj. Največje presenečenje pa je bil ob selitvi v Ljubljano vaš čudoviti park Tivoli, kjer se zdaj skoraj vsak dan sprehajam ali pa kolesarim. In najlepše je, ko s svojega balkona slišim ptičje petje – in to ne le spomladi in ne le ob jutrih. Seveda imamo tudi v Amsterdamu ptice, a jih morda zaradi množice ljudi, podzemne železnice in drugih prevoznih sredstev enostavno ne slišiš.
Tudi ko primerja naše in nizozemske kulinarične navade in vsakodnevne obroke, je razlika očitna.
Pri nas na Nizozemskem imamo za kosilo med službo samo sendvič s sirom ali arašidovim maslom. Nič posebnega torej, a meni se je zdelo povsem dobro in dovolj. Dokler nisem pokusil vašega kosila. Ko svojim domačim povem, da lahko v službeni restavraciji dobim toplo kosilo, ne morejo verjeti. Pri nas namreč po navadi za zajtrk jemo kruh, za malico kakšen jogurt, kosmiče, zvečer pa šele pride čas za večji topel obrok.
Nizozemska ni le dežela tulipanov, mlinov na veter in sira, lahko jo doživite tudi kot deželo čudovitih kolesarskih poti. Kolesarjenje je na Nizozemskem izredno popularno, in to ne le po mestnih ulicah. Vsa država je povezana z lepo urejenimi kolesarskimi potmi, ki praviloma potekajo povsem ločeno od cest, namenjenih avtomobilom. In ker ima tudi Ljubljana lepo urejene kolesarske poti, je bilo privajanje na naš transport enostavnejše.
Prijetno me je presenetilo, da so tudi pri vas povsod kolesarske steze, tako da se tudi sam tukaj povsod peljem kar s kolesom. Je pa res, da imajo tukaj skoraj vsi avtomobile in da se vsem zdi to kar nekako nujna potreba za življenje. Na Nizozemskem veliko denarja vložimo v javna prevozna sredstva, zato imamo dobro urejeno prometno infrastrukturo – vsakih 5 do 7 minut se lahko z vlakom odpelješ v katerokoli smer, do kateregakoli mesta. Pri nas imajo avto le tisti, ki imajo družino, mislim, da sta to le dva moja prijatelja, vsi drugi uporabljajo kolo ali javni prevoz.
Čeprav mu življenje v Sloveniji ustreza, pa pri 31-ih letih Menno de Kok še ni pripravljen na to, da bi pustil tu svoje korenine. Konec leta se tako z ženo selita na Nizozemsko, saj je končno tam tudi sam dobil dobro priložnost za delo. Ti dve leti sta bili neverjetno doživetje, pove za konec in hkrati doda, da se nekega dne morda vrneta sem in ostaneta za vedno.
