Nedeljsko jutro na Prvem

Človek je na dan v povprečju izpostavljen 5.000 oglasom

Dr. Katja Simončič: Potrošništvo nas sili v konformizen. Nove dobrine, ki jih kupujemo, pa nas nikoli res ne zadovoljijo.

girl-4181395_1920
foto: kasjanf

»Akcija! Samo še ta hip!« ali pa »Cena izdelka samo 9,99 €!«

Se sliši znano? December je mesec, v katerem Slovenci v trgovinah zapravimo več kot v katerem koli drugem mesecu. Zakaj toliko trošimo? Zakaj podlegamo umetno generiranemu prepričanju, da za srečo potrebujemo nove stvari? “Danes je povprečen posameznik vsak dan izpostavljen približno pet tisoč oglasom, ki ga spodbujajo k nakupu novih proizvodov,” pove dr. Katja Simončič, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki se je v svoji doktorski nalogi ukvarjala s hitro modo in doda:

“Potrošništvo temelji na ustvarjanju vedno novih želja in deluje kot neki mehanizem družbenega nadzora. Če želimo trošiti, moramo namreč tudi veliko delati, da lahko zaslužimo za te dobrine, ki si jih želimo privoščiti. Potem se tudi zadolžujemo, jemljemo kredite in tako nas sistem ujame v svoje kremplje. Potem nam ne preostane drugega, kot da ostanemo v njem, da lahko odplačujemo dolgove, ki smo si jih nakopali, in tako nas potrošištvo sili v neki konformizem.”

Glavni razlog, da je potrošnje več decembra, so prazniki. Ob praznikih je namreč družbena norma, da se obdarujemo. Se pravi, smo nekako že pripravljeni na to, da bomo več trošili v decembru,” razmišlja predsednik Društva psihologov Slovenije Marko Vrtovec.

“V pradavnini, ko je neka skupina ljudi našla polno jaso jagod, je bila to omejena dobrina. Tisti, ki jih je hitreje nabiral, je bil uspešnejši. Tisti, ki je mečkal, je bil lačen. Enak psihološki mehanizem se sproži tudi v nakupovalni mrzlici. Nekako se nam omrači um. Pa ne omrači v smislu, da ne bi bili sposobni razmišljati, ampak si preprosto ne želimo, ker okoliščine narekujejo naše vedenje.”