Kratice se največkrat uporabljajo tako, kot veleva splošna raba

Če bi naše pradedke in prababice vprašali, kaj so kratice, bi vas najbrž nekoliko čudno pogledali. Kratic pred drugo svetovno vojno skorajda nismo poznali, šele po njej smo namreč dobil TOZD-e in druge organizacije ter organe z dolgimi in zapletenimi imeni, ki smo jih potem preoblikovali v kratice. Te danes pogosto zahteva tudi svetovni zakonodajni, tudi digitalni svet, da se med seboj pač lažje razumemo.

Boste spremljali RTV ali eRTeVe Slovenija? Ali boste šli zvečer v eSeNGe ali v SNG, boste odprli d. n. o. ali de-en-o? Če ste tudi sami v dilemi, kako izgovarjati in zapisovati kratice, z velikimi ali z malimi črkami, kako jih sklanjati, ali z vezajem ali brez, in zakaj besede, ko postanejo kratice, lahko zamenjajo tudi spol, o vsem tem v tem prispevku. Četudi se morda sliši zapleteno, doc. dr. Helena Dobrovoljc z ZRC SAZU pomirja: "Največkrat se kratice uporabljajo tako, kot veleva splošna raba." Če imate torej občutek, da je oblika prava, je zelo verjetno res prava.

Na SAZU in na ZRC SAZU deluje pravopisna komisija, ki bo letos v okviru posodobitve slovarskega portala Fran dodala dve poglavji. Poglavje o krajšavah: kraticah, okrajšavah, formulah in simbolih, in poglavje o pisnih znamenjih, pravi dr. Dobrovoljc:

"Ti dve poglavji bosta uvod v obdobje, ko bodo vsako leto na tem portalu objavili prenovljeno pravopisno poglavje in za mnenje prosili tudi laično in strokovno javnost. Če boste torej tudi sami želeli pridati komisiji svoje mnenje o teh slovničnih dilemah, boste to lahko storili."

In če se sprašujete, katera kratica je na svetu uradno najdaljša in je vključena tudi v Guinessovo knjigo rekordov?

NIIOMTPLABOPARMBETZHELBETRABSBOMONIMONKONOTDTEKHSTROMONT. Kratica ima 56 črk (54 v cirilici), navedena je v slovarju Zgoščeni slovar sovjetskega izrazoslovja in pomeni: »Laboratorij za zapiranje, ojačevanje, betonska in železobetonska dela za kompozitno-monolitne in monolitne konstrukcije Oddelka za tehnologijo gradbeno-sestavljalnih del Znanstvenega raziskovalnega inštituta Organizacije za gradbeno mehanizacijo in tehnično pomoč Akademije za gradbeništvo in arhitekturo ZSSR«.

Peter Močnik