Studio ob 17.00

Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

Izdamo toliko knjig kot Norvežani, a le dobra polovica prebere vsaj eno knjigo letno.

library-922998_1920
foto: Pixabay/StockSnap

Število ljudi, ki ne berejo več knjig, je v zadnjih letih naraslo, za nekaj odstotkov je padlo tudi število bralcev v vseh drugih kategorijah. V petih letih, kolikor jih je minilo od raziskave Knjiga in bralci V, je prišlo na več področjih do še večjega upada kot prej v šestnajstih letih. Letno število izdanih naslovov se je med letoma 2014-2019 zmanjšalo za skoraj tisoč, oziroma 19 odstotkov.

Izposoja v knjižnicah se je znižala s štirih izposojenih knjig leta 2014 na tri in pol v letošnjem letu. Še več, v Sloveniji se je zmanjšalo tudi število družin, ki redno berejo otrokom. Kar za tretjino manj je tistih, ki letno preberejo več kot 20 knjig. Manj je tudi tistih, ki preberejo vsaj šest ali deset knjig, zmanjšalo se je celo število bralcev e-knjig, pri čemer je zanimivo, da se je povečalo število tistih, ki zase trdijo, da so bralci, a v resnici ne berejo… Nekoč profesionalna založniška dejavnost se vse bolj spreminja v prostočasni hobi.

Osrednja in najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskave Knjiga in bralci VI je, da je po blagem upadanju v devetdesetih letih število nebralcev v Sloveniji znova naraslo, saj jih je trenutno 43 odstotkov – približno toliko, kot jih je bilo leta 1979. Po vsem, kar je bilo v zadnjih desetletjih storjenega na področju knjižnih in bralnih politik, smo glede števila bralcev torej tam, kjer smo bili pred 40 leti.

Gostje: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.