Slovencem po svetu

Slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez imajo veliko skupnega

Jan Kus, saksofonist iz New Yorka

A_Saxophone
foto: Wikimedia Commons

Obiskali smo Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Sredi Buenos Airesa vas lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa začara melodija slovenskega saksofonista Jana Kusa.

Sanja Pirc je lektorica slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu. Večno mesto od blizu spoznava že dobro desetletje in v tem času se je nabrala polna malha zgodb. Kot je povedala Mojci Delač, v italijanskem glavnem mestu ne živi zelo veliko Slovencev in nimajo nobenega organiziranega formalnega društva, največkrat pa se družijo na različnih dogodkih, ki jih organizira slovensko veleposlaništvo. Lektorat pa seveda nudi poseben prostor za stik s slovenskim jezikom in kulturo. Tudi o tem je Sanja Pirc pripovedovala Mojci Delač, ki jo je, med pestrim urnikom predavanj, poklicala v Rim.

New York je svetovna metropola jazza in latino glasbe. Bi rekli, da imajo slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez veliko skupnega? Če menite, da ne, se motite. Imajo Jana Kusa. Z njim se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.

V Argentino je življenjska pot pred pol stoletja zanesla Primorko Branko Gomezelj. Po poklicu frizerka je v središču argentinske prestolnice odprla frizerski salon, ki ga vodi še danes. Branka Gomezelj je v pogovoru z Lili Brunec orisala svoje življenje v Argentini, stike s slovenskimi rojaki, pa tudi predpraznično vzdušje v poletnem Buenosairesu. In od kod prihaja?

Še nekaj kratkih novic:

Minuli petek je bil v znaku miklavževanja v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Učenci Dopolnilnega pouka slovenskega jezika, kulture in tradicije so pod mentorstvom učiteljice Rut Zlobec in Nine Stanimirov Veriš pripravili kulturni program, za nagrado pa so dobili praznična darila.

Miklavževanje Društvo Slovencev Kredarica organizira od ustanovitve in tako že 22. leto prispeva k negovanju slovenskega jezika in kulture skozi ohranjanje slovenskih običajev. Za najmlajše je prihod Miklavža nedvomno eden izmed najljubših.

Dva dni kasneje je miklavževanje organiziralo tudi Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina. V veliki dvorani, okrašeni z novoletnimi lučkami in baloni, so najprej sodeloval v glasbeni delavnici pod taktirko profesorice Daniele Avram. Nato so si na velikem platnu ogledali novoletno risanko v pričakovanju, da jim Miklavž prinese darila. Predsednik Miloš Pešić je otroke povabil, da še enkrat na glas zapojejo ter tako prikličejo Miklavža.

Prav danes so v Beogradu organizirali pogovor z arhitektom Vasom Perovićem o mestih, v katerih je živel in v njih študiral in so ga izoblikovali s svojim kontekstom in arhitekturo. Spregovoril je tudi o sakralnem in profanem v arhitekturi. Vaso Perović je nekaj časa preživel tudi v Ljubljani, zato je del predavanja posvetil tudi prestolnici Slovenije.

Do 19. decembra potekajo v Beogradu, Nišu, Smederevu, Novem Sadu, Kovinu in v Pančevu Dnevi slovenskega filma. Predstavljajo se predvsem novejši filmski ustvarjalci.