Na zahtevo ministrstva za izobraževanje so učne načrte za predmet aktivno državljanstvo zasnovali na zavodu za šolstvo in centru za poklicno izobraževanje. Vsi dijaki v tretjem letniku poklicnih, strokovno-tehničnih in gimnazijskih programov naj bi ta predmet dobili na urnik v šolskem letu 2022/2023, torej čez tri leta. Povedano drugače, generacija mladostnikov, ki bo čez leto dni vstopila v srednjo šolo bi naj imele v tretjem letniku samostojni predmet aktivno državljanstvo, eno uro na teden in v šolskem letu 35 ur. Učitelji bi njihovo znanje tudi pri tem predmetu kot pri preostalih ocenjevali s številčnimi ocenami od ena do pet. Zapletlo pa se je pri ravnateljih srednjih šol, ki uvedbo tega predmeta soglasno zavračajo.
Ali bo 'aktivno državljanstvo', ki ga predlaga Ministrstvo za šolstvo in šport, vendarle postalo nov predmet?
Na zahtevo ministrstva za izobraževanje so učne načrte za predmet aktivno državljanstvo zasnovali na zavodu za šolstvo in centru za poklicno izobraževanje. Vsi dijaki v tretjem letniku poklicnih, strokovno-tehničnih in gimnazijskih programov naj bi ta predmet dobili na urnik v šolskem letu 2022/2023, torej čez tri leta. Povedano drugače, generacija mladostnikov, ki bo čez leto dni vstopila v srednjo šolo bi naj imele v tretjem letniku samostojni predmet aktivno državljanstvo, eno uro na teden in v šolskem letu 35 ur. Učitelji bi njihovo znanje tudi pri tem predmetu kot pri preostalih ocenjevali s številčnimi ocenami od ena do pet. Zapletlo pa se je pri ravnateljih srednjih šol, ki uvedbo tega predmeta soglasno zavračajo.
Zavod za šolstvo bo prihodnji teden objavil učne načrte za predmet aktivno državljanstvo, in tako odprl javno razpravo o tej zadevi. Učne načrte je pripravila strokovna skupina pod vodstvom mag. Klavdije Šipuš, strokovne sodelavke na zavodu za šolstvo. Pravi, da so zasnovali interdisciplinarni predmet aktivno državljanstvo – v njem prepletajo vsebine z različnih področij: sociologije, filozofije, politologije, tudi prava. Cilj predmeta pa je spodbuditi dijake k informativnemu, odgovornemu demokratičnemu državljanstvu.
Ravnatelji poudarjajo, da mladi zagotovo potrebujejo znanja, veščine, o političnem sistemu države, delovanju evropskih institucij, demokracije. A sočasno dodajajo – da te vsebine že danes poslušajo pri najrazličnejših predmetih. Ravnatelju gimnazije Slovenj Gradec Stane Berzelak izpostavlja, da bi tak eno urni predmet na teden pri dijakih izzval več negativnih učinkov kot pozitivnih; dijake bi odvračalo tudi ocenjevanje. Boji se tudi, da bi ta predmet lahko dobil priokus političnega predmeta.
Ravnatelji opozarjajo, da bi z novim predmetom na urniku kršili dijakom v kar nekaj programih zakonsko določeno število ur pouka na teden – zakona o gimnazijah ter strokovnem izobraževanju jasno določata, pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, vaj in obveznih izbirnih vsebin po predmetniku lahko obsega brez športne vzgoje tedensko največ 30 ur. Obseg vseh oblik izobraževalnega dela ne sme presegati 36 ur tedensko.
