Aktualno

Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati

Glavna inšpektorica Sonja Trančar o delu inšpektorata za kulturo in medije na medijskem področju

slovenski mediji_mikrofoni
foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

Na medijskem področju inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi glavna inšpektorica Sonja Trančar, vsako leto dobi okrog petdeset prijav. Lansko leto jih je bilo 48, letos so jih dobili 43. Prijave se največkrat nanašajo na vpis v razvid medijev, pravico do popravka, oglaševalske vsebine, zaščito slovenskega jezika v medijih in prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. Če pomislimo na številne medijske zdrse in na več kot dva tisoč medijev, ki so vpisani v razvid, je prijav malo.
Preden je bila na mesto glavne inšpektorice imenovana Sonja Trančar, je medijska inšpektorica opravljala tudi delo glavnega inšpektorja, zato je prišlo na medijskem področju do precejšnjih zaostankov (konec leta 2018 je ostalo nerešenih kar 93 prijav), postopki pa so se vlekli celo več kot leto dni. Sonja Trančar razlaga, da je sicer trajanje postopka odvisno od njegove zahtevnosti:

“Odkar sem jaz na tej funkciji, postopki ne trajajo dolgo.”

Ali tudi inšpektorat za kulturo in medije pri svojem delu ugotavlja, da je zakon o medijih zastarel? Trančarjeva odgovarja:

“Inšpektorat je sodeloval pri pripravah sprememb zakona o medijih, zavedamo se, da je ta zakon pomanjkljiv, na nekaterih mestih tudi nedorečen, glede na hiter razvoj medijev je malce zastarel, saj je z zakonodajo nemogoče slediti vsem medijskim spremembam, sploh na področju elektronskih publikacij.”

Sedaj na področju medijev dela ena inšpektorica, kar zaenkrat zadostuje, če bo z novelo Zakona o medijih medijski inšpektor dobil več pristojnosti, pa so predvidene kadrovske okrepitve, je povedala Trančarjeva, ki pravi, da se razmere, v katerih dela inšpektorat, izboljšujejo, dobro je ocenila sodelovanje z direktoratom za medije na ministrstvu za kulturo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve in z nekaterimi drugimi inšpektorati.
Medijski inšpektor vsako leto dobi tudi nekaj prijav, ki se nanašajo na 8. člen zakona o medijih, ta govori o prepovedi spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih. Določba je napotilne narave, ni predvidenih sankcij, zato ukrepanje medijskega inšpektorja ni mogoče. “Kadar inšpektor zazna sume kaznivega dejanja, primer odstopi tožilstvu ali policiji,” pravi Sonja Trančar, ki še dodaja, da inšpektorat spremlja, kaj se dogaja s prijavo, ki jo odstopi:

“V letu 2018 je bilo odstopljenih pet prijav, letos ena, nobena še ni rešena. Zadeve trajajo dolgo, a tudi v prejšnjih letih ni bilo nekih velikih epilogov pri prijavah, ki smo jih odstopili policiji in tožilstvu. Na žalost.”

Je po mnenju glavne inšpektorice v medijih veliko nestrpnosti?

“Na žalost je tega veliko, lahko pa bi bilo drugače. Pri sovražnem govoru bi bilo treba vedno ukrepati. Ne vem, če bi globe pomagale, prav pa je, da se ga sankcionira.”

Ko se bo razprava o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih preselila v parlament, bo verjetno ena najbolj žgočih točk ravno predlagana sprememba člena o prepovedi sovražnega govora v medijih, s katero naj bi , če bo sprejeta, medijski inšpektor v primerih spodbujanja k nestrpnosti in neenakopravnosti v medijih dobil več pristojnosti za ukrepanje. O odzivnosti politike na razraščanje sovražnega govora smo se pogovarjali s poslanko Natašo Sukič:

“Politika bi lahko naredila ogromno. Mi pa smo trenutno na točki, ko celo iz državnega zbora odmeva sovražni govor. Politika mora najprej dozoreti in doumeti, kaj vse ima v svojih rokah, saj kreira zakonodajo, s to zakonodajo pa bi morali sankcionirati sovražni govor. To bi bil prvi korak k boljšemu stanju v družbi.”

Poslanka Nataša Sukič se zavzema za sklic izredne seje odbora za kulturo v Državnem zboru, na katerem bi razpravljali o sovražnem govoru in sovražnih dejanjih, ki jih tak govor spodbuja.