Nedeljsko jutro na Prvem

Slovenci v samem vrhu po obisku knjižnic

Zakaj hodimo v knjižnice, kako se je njihova vloga spremenila in kakšne so knjižnice po svetu

library-74038_1920
Med največjimi knjižnicami na svetu vlada Kongresna knjižnica v Washingtonu.
foto: Wikilmages/Pixabay

Slovenske splošne knjižnice vsako leto obišče 10 milijonov obiskovalcev, ki si izposodijo 23 milijonov enot knjižničnega gradiva. Izposoja knjig pa že dolgo ni več edina vloga knjižnic, ampak te ponujajo še marsikaj drugega in so tudi pravo središče družabnega življenja. Zato dober obisk ne čudi in Slovenci se tako po obisku kot izposoji v knjižnicah redno uvrščamo na vrh tovrstnih lestvic. Naše knjižnice tudi sicer ne zaostajajo za tistimi v svetu, poudarja Barbara Cesar, vodja območne enote Knjižnice Otona Župančiča, ki je največja enota Mestne knjižnice Ljubljana.

“Kot v svetu so tudi slovenske splošne knjižnice postale predvsem družabni prostori, naša enota ima na primer dolgo šahovsko tradicijo, imamo tudi družabne igre za odrasle … Seveda so v knjižnicah še vedno t.i. tihi prostori, a ti so že nekaj časa omejeni na študijske oddelke in čitalnice, drugod je celo zaželeno, da se ljudje pogovarjajo in družijo.”

Za največjo knjižnico na svetu velja Kongresna knjižnica v Washingtonu s svojo znamenito okroglo čitalnico, čeprav je po mnenju Britancev še večja Britanska knjižnica v Londonu. Visoko na lestvici je tudi Newyorška javna knjižnica. Obe slavni ameriški knjižnici je obiskal naš dopisnik Andrej Stopar.

“Ne glede na sodobne tehnologije, zaradi katerih se zdi, da se vloga knjižnic občutno spreminja, obe knjižnici, washingtonska in newyorška, ostajata ključni hraniteljici znanja s klasičnimi in digitaliziranimi zbirkami, spletnim dostopom, bogatih arhivom, služita kot študijska, raziskovalna, razstavna centra in sta dostopna tako specializiranim javnostim kot splošni javnosti. Obvezni postaji, če obiščete ameriško prestolnico ali New York.”

Tudi Uroš Lipušček, ki se nam oglaša iz Pekinga, največjo azijsko knjižnico rad pokaže prav vsakemu obiskovalcu, ki obišče kitajsko prestolnico, saj gre za ta trenutek verjetno najbolj moderno javno knjižnico na svetu.

“Ker se  Kitajci zavedajo, da napredek ne bo mogoč brez ustreznih javnih in univerzitetnih knjižnic, oblasti namenjajo njihovemu razvoju ogromna finančna sredstva. Pekinške mestne oblasti odvajajo v ta namen kar 6% ustvarjenega bruto proizvoda, kar je verjetno največji odstotek na svetu.”

Knjižnice se prilagajajo tudi potrebam senzorno oviranih, med njimi so na primer slepi in slabovidni. Ponudba zvočnih knjig se počasi veča, najnovejša slovenska zvočna knjiga pa je nastala v naši RTV hiši po knjižni uspešnici, kriminalki Jezero Tadeja Goloba. Zvočna knjiga, ki jo bere Sebastjan Cavazza, celo vseh njenih 45 nadaljevanj, vam bo v poslušanje ponujena tudi na 1. pr. RA SLO, vsak dan razen nedelje ob 18.15. Začnemo v sredo, 27. novembra.