Aktualno

Nastaja nova različica predloga medijske novele

Na ministrstvu za kulturo zatrjujejo, da so upoštevali veliko pripomb

tanjakersevansmokvina_intervju-1030×549
Državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina
foto: RTV SLO

Že več kot dva meseca, odkar se je končala javna razprava o noveli zakona o medijih, na ministrstvu za kulturo pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo pripombe, ki so jih na medijsko novelo dobili z več kot šestdesetih naslovov. Tatjana Pirc se je o nastajanju nove različice novele pogovarjala z dr. Tanjo Kerševan Smokvina, državno sekretarko na ministrstvu za kulturo.

»Pripombe so pregledane,«

je povedala državna sekretarka:

»Kar je bilo razmeroma enostavno, smo že vnesli v novo verzijo novele zakona.«

Sogovornica izpostavlja, da je zaenkrat še vedno  odprto vsaj eno večje področje, pri katerem bodo potrebovali tudi pomoč drugih pristojnih ustanov, ministrstev, regulatorjev, ki so jih že pozvali k sodelovanju. To je koncentracija medijskega lastništva, pri kateri se odpirajo številna vprašanja, saj se v sedanji ureditvi prekrivajo pristojnosti večjega števila organov, poudarja dr. Kerševan Smokvina.

»Želimo jasnejše odgovornosti organa, ki bo lahko najučinkovitejše zagotavljal ustrezno skrb za to področje.«

Upoštevali so pripombe, ki so povezane z definicijo medija,  ugotovili so, da marsikaj lahko rešijo z natančnejšo obrazložitvijo, še dodaja sogovornica, ki priznava, da jim je pred objavo prvotnega osnutka novele zmanjkalo časa za natančnejšo obrazložitev. Dopolnili so tudi člene, ki opredeljujejo javni interes in tiste, ki urejajo sheme javnih podpor za vzpostavljanje zdravega okolja za ustvarjanje kakovostnejših medijskih vsebin …

V delu medijske novele, ki se nanaša na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti (sovražni govor), so sledili predlogu ministrstva za pravosodje. Po novi različici je ukrep inšpektorja za medije začasne narave, o njem odloča pristojno sodišče, ki lahko ta ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi, o tem pa naj bi sodišče odločilo v roku sedmih dni.

»Menimo, da ta dopolnitev primerno odgovarja na pomisleke, ki so bili izraženi v javni razpravi.«

Spremenili so tudi člen, ki se nanaša na razvid medijev. Razvid se bo v skladu s predlagano novelo preoblikoval v bazo podatkov, ki so pomembni za večjo transparentnost na področju medijev. To so podatki o lastnikih medijev in načinih financiranja. Obsežen del novele je namenjen ureditvi pravice do odgovora in popravka, na podlagi pripomb, ki so jih dobili, so popravek  natančneje opredelili. V veljavnem zakonu o medijih 27. člen določa, da mora odgovorni urednik medija prizadetega v roku 24 ur po prejemu popravka obvestiti o objavi oziroma o zavrnitvi objave. Ta rok je bil že v prvotnem osnutku podaljšan na tri dni.

Na ministrstvu so upoštevali pripombe tudi pri določbah, ki se nanašajo na oglaševanje.

»Okrepili smo  tisti del, ki se nanaša na prikrito oglaševanje in na plačane objave, ki se predstavljajo kot novinarski prispevki.«

Sogovornica z ministrstva za kulturo še pojasnjuje, da so dopolnili tudi člen, ki se nanaša na obvezni prenos  določenih radijskih in televizijskih programov, sledili so glavnini pripomb, v katerih so se predlagatelji sklicevali na evropske pravne podlage.

Glede občinskih glasil so se posvetovali z ministrstvom za javno upravo, našli so rešitev, ki odpravlja pomisleke o možnostih, da bi ta glasila dostopala do shem javnih podpor ministrstva za kulturo, konkretneje so določili tudi omejitve političnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo se o vsebini nastajajočega predloga novele pogovarjajo in usklajujejo  z različnimi sogovorniki, z vsemi, ki jih prepoznavajo kot predstavnike stanovskih, medijskih združenj in pristojnih ustanov, pa tudi številnih drugih, saj se zakon o medijih dotika operaterjev, glasbenih ustvarjalcev, zaščitnikov avtorskih pravic …

Nova različica predloga medijske novele naj bi bila pripravljena do sredine decembra,  ker pa v  naslednjih tednih načrtujejo številna posvetovanja s predlagatelji pripomb, računajo, da se zaradi tega lahko vložitev zakona v proceduro zamakne v začetek naslednjega leta, napoveduje dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, kjer se je prejšnji teden končal projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin. Morda je ta razpis celo zadnji po veljavnem zakonu o medijih. Tokrat so uvedli nekaj sprememb, kakršne zagovarjajo tudi v medijski noveli, natančneje so namreč določili kriterije za način izvedbe.

Ko smo se dotaknili aktualnih dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, pa je dr. Tanja Kerševan Smokvina povedala:

»Marsikaj, kar se trenutno dogaja na medijskem trgu, ni v pristojnosti ministrstva za kulturo. Tak je na primer prevzem družbe Central European Media Enterprises (Pro Plus) s strani češkega mogotca Petra Kellnerja. Imamo pa tudi namige, da prihaja do določenih prevzemov, ki morda niso povsem transparentni in tudi niso prijavljeni, kar še raziskujemo.«