Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hieronim Megiser, Žiga Zois baron Edelsteinski, Gojmir Južnič
Leksikograf in polihistor HIERONIM MEGISER je od leta 1571 skupaj z Jurijem Dalmatinom in Trubarjevima sinovoma študiral v Tübingenu, po magisteriju pa še pravo v Padovi ter nato služboval kot zgodovinopisec nadvojvode Karla II. in deželnih stanov v Gradcu. Pozneje je bil rektor gimnazije v Celovcu in profesor na univerzi v Leipzigu. Izdal je več kot 40 del in zapustil 30 rokopisov. Slovenski jezik je upošteval v več slovarskih delih, prvi je zbral slovensko leksiko ter jo obdelal enakovredno z besediščem vodilnih evropskih jezikov. Leta 1595 je pomagal spraviti Trubarjevo “Hišno postilo” v slovenske dežele. Leksikograf Hieronim Megiser se je rodil leta 1554 v Stuttgartu, umrl pa je novembra leta 1619.
—–
ŽIGA ZOIS baron EDELSTEINSKI je bil osrednja osebnost slovenskega narodnostnega preroda na prehodu iz 18. v 19. stoletje na literarnem, strokovno-znanstvenem in tehnično-gospodarskem področju. S svojim prebudnim, vodstvenim, mentorskim in mecenskim delovanjem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem je bil korenit spreminjevalec družbenih razmer na Slovenskem, z naravoslovnimi in tehničnimi dosežki pa je bil znamenita osebnost tudi v mednarodnih razumniških krogih.
Po očetu je na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S takšno materialno podlago je omogočil delovanje številnim članom svojega razsvetljenskega krožka: Linhartu, Kopitarju, Vodniku, Kumerdeju, Japlju in drugim. Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil na današnji dan leta 1747 v Trstu.
—–
Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.
Na današnji dan leta 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.
—–
GOJMIR JUŽNIČ je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan leta 1918 v Novem mestu.
