Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Erasmus Francisci, Franc Kimovec, Tatjana Kralj
Na današnji dan leta 1627 se je v Lübecku rodil polihistor ERASMUS FRANCISCI, s pravim imenom Erasmus von Finx. Po študiju prava na različnih univerzah se je ustalil v Nürnbergu; tam je prišel v stik z Janezom Vajkardom Valvasorjem in postal njegov pomočnik pri oblikovanju Slave vojvodine Kranjske. Valvasorju je popravljal jezik in slog ter samostojno obdelal starejšo zgodovino Kranjske. Napisal je prvo, peto, delno pa tudi deseto in trinajsto knjigo tega dela. Veliko je sodeloval tudi pri oblikovanju vsebinske celote, vendar nekateri posegi Erasmusa Franciscija v to Valvasorjevo delo pomenijo močnejše uveljavljanje nemške koncepcije o zgodovini Slovencev na Kranjskem.
—–
Začetek slovenskega otroškega zdravstvenega varstva sega v čas cesarja Jožefa II., ko so blizu cerkve svetega Florijana v Ljubljani ustanovili najdenišnico in ob koncu 18. stoletja na Ajdovščini odprli prvo ljubljansko porodnišnico; v njej so dobile pomoč le porodnice, ni pa skrbela za novorojence. Na pobudo ljubljanskega mestnega fizika in higienika doktorja Viljema Kovača pa so leta 1865 s prostovoljnimi prispevki in ob njegovi obljubi, da bo do konca svojega življenja brezplačno delal za dobro otrok ter da bo za leto dni poskrbel za brezplačna zdravila, kupili staro hišo na Poljanski cesti.
Po prenovi so v njej na današnji dan leta 1865 slovesno odprli otroško bolnišnico z dvanajstimi posteljami; resda skoraj štirideset let za dunajsko, a kljub temu je bila druga v vsej Avstro-Ogrski. Ljubljanski magistrat je naslednje leto doktorja Viljema Kovača zaradi njegove ideje o ustanovitvi bolnišnice in dosmrtne brezplačne ordinacije v njej imenoval za častnega meščana.
—–
Na slovenskem ozemlju je prvič ugotovljena tehnična uporaba električne energije v parnem mlinu v Mariboru, kjer je aprila leta 1883 zasvetila prva električna luč. Za začetek elektrifikacije pri nas pa štejemo leto 1894, ko je v Škofji Loki začela obratovati prva javna hidroelektrarna na reki Sori. Leto pozneje je začela električno energijo prozvajati prva večja dizelska elektrarna v Piranu, ki je pozneje napajala tudi prvi električni tramvaj na progi Piran-Portorož-Lucija. Tehničnemu pojmu elektrifikacije pa je bilo zadoščeno na današnji dan leta 1896, ko je v Kočevju začelo delovati štiri kilometre dolgo električno omrežje s 700 žarnicami. Ta dogodek štejejo za začetek javne distribucije in dobave električne energije na Slovenskem.
—–
Učitelj in družbenopolitični delavec FRANC KIMOVEC ŽIGA je po maturi na učiteljišču do leta 1929 poučeval na Dolenjskem in v Trbovljah. Med vojnama je bil član Društva kmetskih fantov in deklet, Vzajemnosti in Učiteljskega pokreta. Sodeloval je pri družbenokritični raziskavi socialnih razmer in telesnega razvoja osnovnošolskih otrok. Med okupacijo je opravljal partijske dolžnosti, po osvoboditvi je delal v slovenski vladi, od leta 1954 pa v Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Objavljal je članke o ljudski prosveti, šolskih odborih in šolski reformi, pomemben pa je tudi njegov delež pri urejanju odnosov med družbo in verskimi skupnostmi ter pri nastajanju »Poti spominov in tovarištva« okoli Ljubljane. Franc Kimovec Žiga se je rodil na današnji dan leta 1909 v Ljubljani.
—–
Operna pevka TATJANA KRALJ je po diplomi na srednji glasbeni šoli v Ljubljani in po šolanju pri pedagoginji Sonji Bleiweis ter študiju na Dunaju leta 1964 osvojila drugo nagrado na mednarodnem pevskem tekmovanju v belgijskem Verviersu. Z vlogo Violete v Traviati je nato debitirala v sarajevski Operi, pozneje pa je bila angažirana v Švici, Nemčiji in Avstriji, gostovala pa je tudi na drugih svetovnih opernih odrih. Leta 1972 se je vrnila v domovino in postala članica ljubljanskega opernega ansambla; do upokojitve je ustvarila širok spekter vidnih sopranskih vlog. Rodila se je na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.
