V tretji epizodi niza oddaj o ALS se bomo posvetili psihosocialni oskrbi oseb s to boleznijo in vlogi bližnjih, okolice in prijateljev. Z nami bo Kaja Petek, biopsihologinja, strokovna sodelavka na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo in pa seveda »Ekipa« - Dabiz, Capi in Or, s svojimi izkušnjami.

O Dabizovemu teamu in psihosocialni oskrbi ljudi z ALS

V tretji epizodi niza oddaj o ALS smo se posvetili psihosocialni oskrbi oseb s to boleznijo in vlogi bližnjih, okolice in prijateljev.

Kaja Petek, biopsihologinja, strokovna sodelavka na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo je s strokovnimi izkušnjami povezala utrinke, ki jih je z nami delila »Ekipa« – Dabiz, Ruben (Or) in Mbacke(Capi). 

“To je ena takšna čarovnija, ki se nam dogaja, na molekularni ravni, na ravni povezovanja. Zdi se mi, da so ena dobra simbolika za življenje”

Tako Kaja Petek razmišlja o možganih.

Proces psihosocialne oskrbe se začne v zdravnikovi specialistični ambulanti, ko človeku sporočijo diagnozo.

To pomeni, da vključimo čim več domačih, če je to le možno in da skušamo človeku razložiti, kakšen je potek bolezni, kaj približno lahko pričakuje, ob tem, da mu moramo razložiti, da v resnici samega poteka ne moremo predvideti zares in tudi, kakšen je način naše obravnave.

Tudi Dabizova ekipa se seveda na poti srečuje s številnimi izzivi.

Capi je kot omara, močan, metodičen in trmast, vedno je tu zame, Or  pa je kot cvetlica, umetnik, glasbenik, zabaven človek. Jaz pa sem tisti, ki povezuje to omaro s svetlico. Tisti, ki nas poslušajo in podpirajo, pa kot sadeži.

Vtise Capija in Ora lahko slišite v oddaji, v kateri Kaja Petek pove tudi več o vlogi humorja in tega, da človek mentalno predela in se sooči z ALS.

Ugotavljamo iz prakse pa tudi študije obstajajo, ne samo na področju ALS, da je pozitiven pristop k soočenju, čustvena predelava, ki prinese neko voljo in motivacijo za soočenje z boleznijo ključna.

Mojca Delač