Razkošje v glavi

Dr. Matjaž Gregorič

" V Sloveniji živi preko 740 vrst pajkov, v Evropi preko 2000, v svetovnem merilu je odkitih 50.000 vrst, še saj trikrat toliko pa je še neznanih in neodkritih" pravi dr. Matjaž Gregorič

Profile2_square
Dr. Matjaž Gregorič
foto: Dr. Matjaž Kuntner.

Ljudje imamo celo vrsto strahov, med njimi pa ima svoje mesto tudi strah pred različnimi živalmi in seveda tudi pred pajki. Pajki so tako že stoletja predmet strahov, mitologij in zgodb v različnih kulturah. Arahnofobija oziroma strah pred pajki je ena najpogostejših fobij in spada v širši kontekst odpora pred kosmatimi, gomazečimi bitji z več nogami. Gre verjetno za psihološki potencirani instinktivni odziv na nevarnost, ki je v določeni meri tudi kulturno pogojen. Tako so zapisali na enem od spletnih portalov, dr. Matjaž Gregorič, arahnolog in evolucijski biolog, pa k temu dodaja, da je strah pred pajki evolucijsko pogojen in je kombinacija različnih vzrokov. Njega pajki navdušujejo, zato jim posveča vso raziskovano pozornost, ki je poplačana z vedno novimi odkritij. Ali gre za novo skupino pajkov ali pa za njihovo nenavadno vedenje. Matjaž Gregorič je tudi eden tistih biologov, ki so že na začetku svoje izobraževalne poti natančno vedeli, kaj jih zanima. Ta presenetljiv svet pajkov, ki je jedro njegovega zanimanja, bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi.

Dr. Matjaž Gregorič.

foto: Shakira Quinones.

Dr. Matjaž Gregorič je zaposlen kot znanstveni sodelavec na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ukvarja se z raziskovanjem biološke raznovrstnosti in mehanizmi, ki to generirajo. Posebej pa ga zanimajo izjemni biološki materiali ter kako naravna in spolna selekcija oblikujeta vedenje živali. Srčika njegovega raziskovalnega dela pa so pajki in njihove mreže.

Dr. Matjaž Gregorič

foto: Dr. Matjaž Kuntner.

Sicer pa je Matjaž Gregorič Mariborčan, tam se je rodil tudi njegov oče, čeprav očetova družina izhaja iz Dolenjske, mamine korenine pa segajo na Primorsko. To je pomenilo, da je svoja zgodnja otroška leta preživljal na domovih starih staršev na enem in drugem koncu Slovenije. Takrat je zvedavo raziskoval okolico in se zgodaj navdušil nad naravo. Zanjo ga ni navdušil nihče od sorodnikov ali učiteljev, narava ga je preprosto očarala sama po sebi.

Dr. Matjaž Gregorič.

foto: Matjaž Kuntner.

 

Darwinov drevesni pajek, Madagaskar.

foto: Matjaž Gregorič.

Darwinov drevesni pajek s plenom, Madagarskar.

foto: Matjaž Gregorič.

Mreža samice darwinovega drevesnega pajka, nacionalni park Andasibe-Mantadia, Madagarskar, 2008.

foto: Matjaž Kuntner

Zgornja slika: Darwinov drevesni pajek gradi največje znane mreže. V premeru merijo do 2 metra in so zgrajene iz najkvalitetnejše znane svile.

Mreže Darwinovega pajka, Nacionalni park Ranomafana, Madagaskar, 2008.

foto: Matjaž Kuntner.

Zgornja slika: Mreže Darwinovega drevesnega pajka se razpenjejo čez manjša jezera in reke.

Vzorčenje prediva drevesnih pajkov, Madagaskar.

foto: Matjaž Kuntner.

Vzorčenje prediva drevesnih pajkov, Madagaskar.

foto: Matjaž Kuntner.

Vzorčenje prediva drevesnih pajkov je včasih razgibano, Madagaskar.

foto: Matjaž Kuntner.

Gregorič in kolegi med vzorčenjem prediva drevesnih pajkov, Madagaskar.

foto: Matjaž Kuntner.

Laboratorijsko pridobivanje prediva pajkov.

foto: Matjaž Gregorič.

Pri pajkih-zlatih mrežarjih je med spoloma velika razlika v velikosti.

foto: Matjaž Gregorič.