Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal.
Zadnje mesece pa smo opazovali le še to, komu bo uspelo drugi strani uspešneje prevaliti krivdo za ugašanje sporazuma o sodelovanju, sicer podpisanega šele marca letos. Pika na i je bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj je vladna koalicija v predlog Levice, ki so ga sicer nameravali zrušiti, z dopolnili skušala vnesti svoje ideje.
Levica se je skoka v vladno navezo otepala od začetka, uradno zaradi nasprotovanja prodaji bank, ograj na meji in izdatkom za obrambo. Po podpisu sporazuma smo pri Levici kar nekajkrat opazili hvaljenje, da so oni tisti, ki tej vladi dajejo pravo smer in barvo, zaznali pa tudi izsiljevanje pri praktično vsaki odločitvi.
Bilanca dobrega leta sodelovanja pa je slaba, skoraj nič iz sporazuma, če smo iskreni, pa tudi skoraj nič, ko gre za izvirne vladne poteze, če odštejemo tisto, kar je Šarec dobil v zapuščini svojih predhodnikov.
In potem od poletja sèm merjenje moči, ki ga je Levica še zaostrila s tremi pogoji: umikom davčne reforme, kar ji ni uspelo, in preprečitvijo ukinitve dodatka za delovno aktivnost, nad katero zdaj visi veto državnega sveta, ključna pa bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je s temi pogoji očitno iskala elegantno pot, da bi se izvila iz sodelovanja, ki ji očitno ni ustrezalo, koalicija pa je včeraj skušala ohraniti obraz ali pa krivdo za neuspeh prevaliti na drugo stran, saj so vložili dopolnila na predlog Levice, ampak pogodbena partnerica ni imela več potrpljenja. Sledila je le še ugotovitev, da so odslej čista opozicijska stranka.
Morda bi se vse skupaj vseeno še lahko končalo tudi bolj sporazumno, če bi Marjan Šarec namesto viharja prispodob v zadnjih dveh mesecih uporabil nekaj državniških potez in se s partnerji pogovoril, morda pa mu ta ločitev tudi ustreza.
Zdaj, ko se je iz enačbe s svojimi robnimi in dragimi idejami poslovila Levica, bo smer dela vlade lažje popeljal malo bolj proti sredini, kjer lahko v parlamentu laže dobi več, tudi cenejše podpore. Pod že prej omenjenim pogojem, seveda, in sicer da se bo vlada številnih obljubljenih projektov končno tudi res začela lotevati, ob tem, da je treba omeniti dejstvo, da se je manjšinska vlada večjim, resnim projektom, recimo nepremičninskemu davku, že odrekla in da bomo preostanek mandata opazovali zgolj krpanje manjših raztrganin.
