Aktualno

Izgorimo sami, pozdravimo se v razumevajoči družbi

Izkušnjo izgorevanja ima približno četrtina prebivalstva, le nekaj odstotkov jih tudi popolnoma izgori. Velikokrat je izkušnja tako težka, da si nihče ne želi, da bi se še kdaj zgodila.

izgorelost
foto: geralt/pixabay

Izgorelost je pojem, ki se vse pogosteje sliši. Sama izgorelost je sicer konec izgorevanja in je dramatičen trenutek, ko se naše telo ne more več samo zaščititi pred pretiranim in kroničnim stresom. Stres ni naš sovražnik, je prepričana Dr. Tina Bončina, doktorica medicine in psihoterapevtka, ki je pred kratkim izdala knjigo o izgorelosti. Stres nam pomaga preživeti. Stalna aktiviranost, slaba samopodoba, nezadovoljene potrebe po potrditvi, nespoštovanost, skupaj z osebnostnimi karakteristikami in izkušnjami, pa pripeljejo do izgorevanja.
Razdražljivost, utrujenost, občutki krivde, povečano bitje srca, bolečina v mišicah, večje bolečine, nespečnost…vse to so znaki izgorevanja, ki pa se ga lahko ustavi še preden izgorimo. Pri tem so nujne spremembe na večih področjih življenja.

“Najprej se je potrebno ustaviti. Vedno simptom pove kaj je treba narediti. Nekdo, ki je utrujen in izgoreva, se mora uleči. Nekdo, ki se je razdajal za druge in ni bil cenjen, si mora vzeti čas zase. Vprašati se mora ali dela za druge ali zase. In raziskati pri sebi kaj je tisto kar mu polni dušo, ker mu očitno to delo ne in očitno ni imel več odnosov, ki ga izpolnjujejo sicer se to ne bi zgodilo. Ker če bi bil viden, slišan, ljubljen, cenjen, opažen in zadovoljen sam s seboj, ne bi izgoreval. Sindrom sam ponudi, da vas ustavi, z namenom, da imate čas to razčistiti.”

Z izgorelostjo se lahko spopademo sami, lahko pa poiščemo strokovno pomoč. Dr. Bončina predlaga slednje, ker je lažje:

“Človek je sam izgorel, priporočam pa, da se pozdravi v družbi. Idealno bi bilo, da dobi daljši bolniški stalež. Govorimo o staležu daljšemu od 6 mesecev, ker to nudi sigurnost, da ga nekdo razume in da ima dovolj časa, da se postavi na noge. Potrebuje pomoč pri spremembi jedilnika, ker je telo izčrpano in potrebuje povečan vnos hranil. Potrebuje fizioterapijo in masaže, da gre mišično-celično spomin zakrčenosti stran. Predvsem pa je treba spremeniti način razmišljanja.”

Si upate živeti drugače?