Intervju

Simona Gerenčer Pegan: “Najbolj pomembno je vedno biti človek.”

Borka za pravice gluhoslepih in njihovo vključenost v družbo

Simona Gerenčar Pegan (8 of 24)
foto: osebni arhiv Simone Gerenčer Pegan

Si predstavljate življenje v popolni temi in večni tišini? Tak je vsakdan gluhoslepih, ljudi z različnimi okvarami sluha IN vida, ki pa jih ne smemo enačiti z eno ali drugo skupino senzornih invalidov, torej s slepimi ali z gluhimi. Imajo drugačne potrebe, srečujejo se z dodatnimi ovirami. Glede na demografske podatke naj bi jih v Sloveniji živelo okoli 9.700, v Evropi pa kar 3.700.000.

Dr. Simona Gerenčer Pegan, sekretarka in strokovna vodja Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN, je ena glavnih bork za enakopravnost in pravice oseb z gluhoslepoto pri nas. V stik s svetom gluhoslepih je prišla po naključju.

“Človek nikoli ne ve, kam ga bo pot zanesla in tudi jaz nisem načrtovala ali izbrala prav tega področja. Po koncu študija sem kot tolmačka za znakovni jezik spoznala človeka z gluhoslepoto. In ko sem z vsem znanjem in diplomami v žepu stala pred človekom in nisem vedela, kako pristopiti, kako se sploh sporazumevati z njim, sem doživela velik občutek nemoči. Ta trenutek me je postavil pred dejstvo, rekla sem si: “Simona, nekaj naredi, sicer vrni vse, kar imaš v žepu!” Takrat smo ustanovili Združenje DLAN in od takrat je gluhoslepota del mojega vsakdana.”

Ljudje lahko delno razumemo slepe, vsak se je že kdaj znašel v popolni temi, čeprav za kratek čas, tudi gluhoto lahko razumemo. Veliko težje pa je razumeti obe okvari hkrati.

“Gluhoslepoto je težko razumeti. Ne glede na to, koliko let že delam z njimi, se mnogokrat vprašam, kako naprej in kako sem si sploh upala podati na to pot. Ampak odgovor je zelo preprost: najbolj pomembno je vedno biti človek. Biti človek pred človekom. Jim dati možnost, da pokažejo, kaj zmorejo in kaj so. Ne gledamo pri posamezniku tistega, česar nima, ampak tisto, kar ima. In ga tukaj jačamo. Mi z njimi vsak dan naredimo izjemne uspehe. To so največji mojstri življenja.”