Intelekta

Zima, zima zelena, strmina pa bela

Kako se turizem prilagaja na podnebne spremembe?

mountain-1812700_1920
foto: kirahoffman/pixabay

Popolnoma zasneženi hribi, in še to z naravnim snegom, ne umetnim, žal ponekod niso več običajen prizor. Zaradi dviga temperatur se zimski delavci proti posledicam podnebnih sprememb bojujejo z umetnim zasneževanjem. Če želi ta gospodarski sektor preživeti, se mora pač prilagoditi. Dvig morske gladine in zakisanost morja bosta ogrozila infrastrukturo in naravne znamenitosti obalnega turizma. Ponekod bo potrebna zaščita pred močnejšimi vetrovi, orkani, ruralni turizem se lahko spopada s sušo. Mestni turizem se bo srečeval s svojimi izzivi – na primer z vročimi obdobji.

Danes je precej običajen pogled, da je bela samo smučarska proga, drugače pa je okrog rjavo ali pa zeleno. Dr. Dejan Cigale, Oddelek za geografijo ljubljanska Filozofska fakulteta.

Podnebje in vreme sta pomembna dejavnika pri načrtovanju krajših in daljših potovanj, krojita pa tudi lahko turistično ponudbo. In če se ta spreminja, se prerazporedijo tudi turistični tokovi.”Nekatere destinacije bodo postale bolj privlačne in tudi bolj konkurenčne, ker se bo povpraševanje povečalo, ljudje bodo pripravljeni seveda tudi plačati več za obisk takih vremensko in klimatsko bolj ugodnih destinacij,” pravi red.prof.dr. Tanja Mihalič z Ekonomske fakultete

Seveda pa se spreminja tudi sezonskost.Kopalna szona se izrazito podaljšuje. Poglejmo samo – tako dr. Matej Ogrin z Oddelka za geografijo ljubljanske filozofske fakultete – Bohinjsko in Blejsko jezero: “Kopanje ni samo domena morda najbolj toplega obdobja poleti, pač pa se zdaj lahko namakamo nekje od maja pa vse tja v september.”

Vse pogostejša opozorila o grozovitih posledicah podnebnih sprememb vsebujejo tudi taka, ki se nanašajo na kakovost biodiverzitete. Živalski in rastlinski svet tudi pomenita dejavnik pri doživljanju destinacije. Kar pomislite na obisk Golice v pomladnih mesecih, ko narcise pobelijo njena pobočja. Prepričani smo, da bi ob odsotnosti takega pogleda manj turistov za obisk gora izbralo ravno Golico. Doc. Emil Juvan s primorske Turistike omenja paradoks: “V razpravah se omenja, da bodo določene destinacije zaradi klimatskih sprememb doživele preobrazbo, če sem zelo rigorozen, morda celo izginile. Kar pa na drugi strani spodbuja turiste, da še bolj povprašujejo po tovrstnih destinacijah, po tovrstnih doživetjih, seveda vse z razlogom ali pa z argumentom, da pač poskušajo videti, kar se videti še da. To so predvsem recimo ledeniki.”

Pogostejši vremenski pojavi in podnebni ekstremi skorajda neizpodbitno prinašajo tudi večjo infrastrukturno škodo, višje stroške zaposlovanja… Več časa in energije bo treba vložiti v vzdrževanje na primer planinskih poti. Arhitekt in urbanist, direktor iPop – Inštituta za politike prostora Marko Peterlin: “Pri nas planinske poti vzdržujejo planinska društva, praviloma prostovoljno. In te poti je treba seveda veliko popravljati po vsakem neurju. Spomnimo se na na žledolom, ko je bilo treba popraviti cel kup goznih cestden. To so vse posledice vremenskih ujm, ki bodo pogostješe. Vzdrževanje planinskih poti je izjemen podvig v resnici.”