Glasbena cesta 2.3.1.5.

Louis Ville – Eponyme

Novi studijski album sodobnega šansonjerja, nekdanjega punkerja – kantavtorja, pevca in kitarista, za mnoge francoskega Leonarda Cohena...

LV_COVER_RECTO
foto: Al Cov FR

Sobotna glasbena cesta bo tokrat prvič zavila v Francijo. Na naši vožnji se nam bo pridružil tamkajšnji sodobni šansonjer – kantavtor, pevec in kitarist Louis Ville. Šestdesetletni avtor in glasbenik se na koncertnih odrih pojavlja vse od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Sprva je igral kitaro v jazz zasedbi, v osemdesetih in devetdesetih letih je osnoval več punkovskih skupin, od leta 1999 pa hodi po samostojni poti. Do danes je izdal sedem studijskih albumov, zadnjega z naslovom »Eponyme« 11. oktobra. V Franciji ga radi primerjajo z Leonardom Cohenom. Pri tem se slednji v njegovi precej stilistično široko zastavljeni glasbi skriva le za enim njegovih obrazov. Louis Ville je namreč vsrkal tudi precej prvin art rocka in kot številni mladi glasbeniki pred pol stoletja zagotovo odraščal tudi ob glasbi Davida Bowieja. Postavili bi ga lahko tudi na oder alternativne newyorške klubske scene, brez velikih težav tudi pred nastop kakšnega Toma Waitsa. Ob tem ima trdne korenine tudi v domači alternativni šansonjerski sceni, predvsem v svojih vzornikih, prevratnikih Arnu in Léu Ferréju. Glasba Louisa Villa podobno kot pri Bowieju ne prime na prvo žogo, potrebno je več poslušanj. Francoska strokovna glasbena javnost še posebej hvali njegova besedila, niz podob iz odtujenega,  mračnega vsakdana. Vsekakor nas tokrat čaka večer glasbenih izzivov, melanholična, a hkrati divja vožnja preko žanrskih glasbenih zidov.