Ker je njegovo polno ime Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche za Slovence predolgo in težko izgovorljivo, je v Sloveniji postal kar – Rafko. Iz mesta La Rochelle v zahodnem delu Francije ob atlantski obali je »francoski Primorec« najprej odšel v Anglijo, nato živel na Portugalskem in v Nemčiji, v Slovenijo pa je prvič prišel julija leta 2000 kot študent. Njegova področja so reševanje konfliktov, sociologija, socialno delo in vedno se jih loteva prek umetnosti. Povod za prvi obisk naše dežele je bilo prostovoljno delo na Idriart festivalu na gradu Borl v Halozah. Tam je vzpostavil stik z waldorfsko šolo in se nato vsako leto kot njihov prostovoljec vračal v Slovenijo. Leta 2005 se je tu naselil za deset let, zadnja leta pa se k nam redno vrača, ker ima tu 3 hčere.
Francoz ob vsakem obisku Slovenije najprej kupi kislo repo in se osveži v Kamniški bistrici
Ker je njegovo polno ime Frederic Jean Raphael Vaillat Duret Nauche za Slovence predolgo in težko izgovorljivo, je v Sloveniji postal kar - Rafko. Iz mesta La Rochelle v zahodnem delu Francije ob atlantski obali je »francoski Primorec« najprej odšel v Anglijo, nato živel na Portugalskem in v Nemčiji, v Slovenijo pa je prvič prišel julija leta 2000 kot študent. Njegova področja so reševanje konfliktov, sociologija, socialno delo in vedno se jih loteva prek umetnosti. Povod za prvi obisk naše dežele je bilo prostovoljno delo na Idriart festivalu na gradu Borl v Halozah. Tam je vzpostavil stik z waldorfsko šolo in se nato vsako leto kot njihov prostovoljec vračal v Slovenijo. Leta 2005 se je tu naselil za deset let, zadnja leta pa se k nam redno vrača, ker ima tu 3 hčere.
Najbolje se počuti v Kamniški Bistrici in Halozah, dobro pa pozna tudi druge predele Slovenije, saj je leta 2011 peš obhodil našo državo. In spoznal, da so tujci tu še vedno dokaj redki, Slovenci pa zapečkarji.
»Po zelo medkulturni družbi v Franciji sem se težko navadil na monokulturno družbo v Sloveniji ... Prav tako sem v pogovorih z mladimi, predvsem na podeželju, ugotovil, da je za Slovence Slovenija zakon. Nekateri so še »HR avanturisti«, ki gredo še na Hrvaško, sicer pa živijo v svoji slovenski vasi in to je to.«
Prav zato biti tujec pri nas ni najbolj preprosto. Ampak prilagodljivi Francoz z življenjem v različnih državah nikoli ni imel težav, pogrešal je le francoski jezik. Tuji jezik namreč nikoli ni enakovreden maternemu jeziku, tudi če se lahko v njem izražaš popolnoma samostojno.
»Ko govorim slovensko, se počutim kot slikar, ki nima dovolj barv ali ima prevelik čopič. Ne morem natančno opisati vsega, kar bi želel in kot bi želel. Tudi v ljubezni je težko. Ljubiti nekoga v slovenščini je res izziv.«
