Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.

Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku

Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.

Je pa res, da ti delavci tudi polnijo police in takrat pridejo v stik s strankami. Naši trgovci so organizirali lastne tečaje slovenskega jezika, a to ne gre za čez noč.

Na našem trgu dela je zaposlene okoli 10 odstotkov tuje delovne sile. Nekateri od njih ne govorijo tekoče slovensko. Običajno je rešitev, ko delavec ne zna slovensko premestitev na delovno mesto, kjer nima stika s strankami razlaga državni sekretar Tilen Božič:

Mi bi si želeli, da se jim omogoči tečaj slovenskega jezika – tako dobijo novo znanje in lažje opravljajo svoje delo.

Zastopnik delavcev sindikalist Ladislav Rožič opozarja, da dokumenti, povezani z delom niso napisani v jeziku ki ga tujci razumejo, meni, da bi za to morali poskrbeti. Poleg tega problem predstavljajo še računalniški programi v tujem jeziku. Slovenščine ne razumejo niti lastniki podjetja. Rožič sicer meni, da bi morali slovensko znati vsi.

Država bi morala svoje odigrat, mi imamo zavod, imamo ljudi, ki jim dovoljujejo, da delajo pri nas in jaz temu ne nasprotujem, bi jim pa morali plačati da se naučijo našega jezika. Ker če tega ne bomo naredili slovenščine ne bomo več imeli.

Znanje slovenskega jezika delavcev, ki delajo s strankami sicer preverja tržna inšpekcija.

Urška Valjavec