Aktualno

“Če bi iz slovenščine črtali vse prevzete besede, bi večino časa molčali”

Nekatere iz tujih jezikov prevzete besede nimajo slovenske ustreznice, npr. ura, škarje, žemlja

book-897834_1920
foto: Pixabay

Štrudel, župa, šnicel … vse to so besede, ki jih v vsakodnevnem jeziku redno uporabljamo in smo jih prevzeli iz tujih jezikov. Če želimo govoriti zborno, bomo uporabili njihove ustreznice zavitek, juha in zrezek. A vse prevzete besede nimajo slovenske ustreznice. Če še ostanemo na nemškem govornem polju, so take denimo ura, žemlja in škarje.

“V slovenščini je veliko več prevzetih besed, kot si predstavljamo. Mislimo, da so slovenske, ker so že toliko časa v uporabi,” pravi asist. dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Takšne besede, ki smo jih prevzeli iz slovanskih jezikov, so točka, odlika, načelo, javen, slika, razprava, razlika, temelj, zanimiv, ogromen, malenkost, motriti. Iz italijanščine so tu denar, fant, čelada, baraba, mulec. Tudi “prišleke” iz madžarščine je mogoče najti: butara, čipka, soba, betežen, bunda, gazda, orjak, tolovaj. Zaradi vsega tega bi imeli velik problem, če bi slovenski jezik želeli očistiti neslovenskih primesi, pove sogovornica:

“Mislim, da bi bili precej tiho, saj bi nam zmanjkalo veliko osnovnih besed, ki jih uporabljamo. Predstavljajte si, da sedite na stolu, kar je prevzeta beseda, za mizo, kar je tudi prevzeta beseda. Krožnik je slovenska beseda, a kaj boste dali na ta krožnik, ko je večina jedi prevzetih. Krompir je prevzeta beseda. Fižol je prevzeta beseda. Solata je prevzeta beseda. Kaj boste jedli? Zelje. Zelje lahko, to je lepa slovenska beseda.”

V slovenski jezik v zadnjem času prihaja največ besed iz angleščine: “Kadar k nam pride nova beseda, jo včasih lahko prestrežemo in ponudimo boljšo ustreznico. Takšna primera sta zgoščenka in krožišče. Obe sta se ustalili pravočasno. Če se ta čas zamudi in se beseda obdrži, pa je težko kaj spremeniti in se čuti nasilno.” Na portalu FRAN nekaterim takim besedam, za katere menijo, da bi jih še lahko “poslovenili”, iščejo ustreznike. Če jih naštejemo le nekaj: al dente, glamping, casual, podcast, jacuzzi, junk food …