Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.

30 let padca berlinskega zidu, simbola železne zavese

En dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se dogodkov, ki jih nekateri označujejo tudi za zadnjo veliko revolucijo, spomnili tudi na Prvem. Tematsko obarvan program smo začeli s pogovorom s kolegom Matejem Šurcem, poznavalcem evropske politike, ki se je spomnil na dogodke, ki jim je bil priča na začetku njegove kariere. Poročanje je bilo takrat seveda drugačno, vendar so ljudje tudi v naši nekdanji državi dobili dovolj informacij, da so si lahko ustvarili povsem realno sliko tistega, kar se je dogajalo v Nemčiji. Ob tem je opozoril na vlogo nekdanjega predsednika Sovjetske zveze, Mihaila Gorbačova.

Gorbačov je bil preprosto dober človek, ni pa vedel, kako se bo vse končalo. Glede dogodkov v Nemčiji pa je bil kot alpinist – gremo v steno, pa ne vemo, ali bomo prišli čez ali pa padli dol. Gorbačov je ena izmed največjih svetovnih političnih osebnosti, čeprav ga imajo danes nekateri v Rusiji skoraj za izdajalca.

In kako vidi reakcijo jugoslovanske javnosti na dogajanje na obeh straneh zidu?

Ljudje so bili nekoliko presenečni, vendar so na dogajanje gledali s simpatijami. V Beogradu pa so bili tako imenovani ‘hard-liners’ zaskrbljeni nad dogajanjem. Bil sem na enem takih sestankov, kjer so govorniki dejansko govorili o tem, da je socializem ogrožen in ga je treba obraniti.

Prof. dr. Dušan Nećak, upokojeni zaslužni profesor z Oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je bil v času padca zidu v Nemčiji. Živel je pri stari gospej, ki je bila dogajanja v Berlinu vesela.

Bila je neskončno evforična. “Pa sem le dočakala, pri mojih letih, da se je to zgodilo”, je rekla. Ko sva se pogovarjala že naslednji dan, in moji kolegi prav tako, se je že začela spraševati: “Kaj se bo pa zgodilo zdaj? Kdo bo pa plačal za vse to? Kako se bomo pa združili? Saj smo vendar ideološko povsem drugačni ljudje!”

Bi bil potek zgodovine brez padca zidu lahko drugačen? Dr. Nećak odgovarja:

Morda. Vendar je bil proces demokratizacije v vzhodni Evropi takrat tako močan, da bi ga bilo težko zaustaviti.

Jure K. Čokl