Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Z ukrepom namreč želijo vzpostaviti zdravo zadolževanje. Sklep o zaostritvi pogojev kreditiranja je svet Banke Slovenije sprejel soglasno.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je “preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri”, je pojasnil in dodal, da njihova politika “ni kurativna, temveč preventivna”.
Obžalujemo razpravo v javnosti, ki problematizira stanovanjsko kreditiranje, kjer pogoji ostajajo nespremenjeni, je danes poudaril namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.
Banka Slovenije pričakuje, da bodo poslej potrošniška posojila v okviru sedmih let z možnim manjšim odstopanjem in da bodo po vrednosti znotraj okvirjev, ko gre za potrošniška posojila. Odstopanja so zaznali pri 20 odstotkov posojil, in to kar pri vseh bankah, zato so tudi zaostrili pogoje, saj banke pred tem niso upoštevale priporočila. Zato so zdaj postala obvezna navodila. Prekoračitve pa so zaznali predvsem pri tistih , ki jih lahko uvrščamo v srednji oziroma višji sloj.
