Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Bitenc, Ksenija Hribar, sveti trije kralji

Arhitekt  ANTON  BITENC  je leta 1947 diplomiral na tehniški fakulteti v Ljubljani pri Jožetu Plečniku; bil je njegov zadnji asistent. Leta 1967 je postal docent in pozneje izredni profesor za arhitekturno risanje in kompozicijo na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Pri oblikovanju arhitekture, zlasti spomenikov narodnoosvobodilne borbe, je izhajal iz Plečnikove motivike: spomenik padlim v Dragi, spomeniki v Mednem, Orehovici blizu Zagorja, Šentvidu pri Ljubljani in v drugih krajih.

Uveljavil se je z obnovo blejskega gradu in cerkve na blejskem Otoku, za kar je leta 1973 prejel Plečnikovo nagrado. Od poznejših obnovitvenih projektov so najbolj uspeli ureditev kompleksa uršulinskega samostana v okviru izgradnje Trga revolucije v Ljubljani, prenova dvorca Zemono pri Vipavi ter dokončanje prenove Križank v Ljubljani v letno gledališče. Anton Bitenc je bil za Plečnikom tudi najpomembnejši načrtovalec novih cerkva v drugi polovici 20. stoletja (Dražgoše, Idrija, Koseze v Ljubljani in Poljane nad Škofjo Loko), sodeloval pa je tudi pri preureditvah starejših cerkva ter opremil več knjig. Anton Bitenc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Šentvidu pri Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1938 se je v Ljubljani rodila plesalka, koreografinja in pedagoginja  KSENIJA  HRIBAR.  Po končani srednji baletni šoli v Ljubljani je študirala na londonski plesni akademiji, diplomirala na Victoria University ter magistrirala v Manchestru. V Veliki Britaniji je sodelovala z mnogimi mednarodno priznanimi koreografi, ter delovala v “Contemporary danse theatru”.

Po vrnitvi v Slovenijo je leta 1984 ustanovila Plesni Teater Ljubljana in iz njega je izšla prva generacija profesionalnih slovenskih sodobnih plesalcev in koreografov. Kot koreografinja je sodelovala pri več kot sto predstavah slovenskih gledališč, bila pa je tudi izredna profesorica za umetnost giba in kompozicijo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Za svoj bogati ustvarjalni opus je Ksenija Hribar prejela številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

—–

Danes godujejo sveti trije kralji – Gašper, Miha in Boltežar; ta praznik sodi med najpomembnejše v katoliškem cerkvenem letu. Po verovanju kristjanov so  trije modrijani z Jutrovega vedeli, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in so se odpravili na dolgo in nevarno pot, da bi se mu poklonili. Bleščeča zvezda jih je varno pripeljala do novorojenca Jezusa. Prinesli so mu tri darove: zlato, kadilo in miro. Zlato je simboliziralo modrost, kadilo molitev in žrtvovanje, mira pa je veljala za znamenje samoobvladovanja.

Ikonografija upodobitev treh modrih izvira iz srednjega veka in v njihovih likih upodablja tri človeške dobe: starca Miho ali Melhiorja, odraslega moža Boltežarja ali Baltazarja in mladeniča Gašperja, in tri dotlej poznane celine in rase: Melhior je predstavnik Afrike, Baltazar je Azijec in Gašper Evropejec.

Po legendi – Cerkev se o tem ni nikoli uradno izjavila – so njihove posmrtne ostanke, vsi trije naj bi umrli v istem mesecu in bili pokopani v skupnem grobu, pozneje prenesli v Milano, v začetku 12. stoletja pa prepeljali v Nemčijo in v Kölnu prav za njihove relikvije sezidali mogočno gotsko stolnico. Tja so se kmalu začenjali zgrinjati romarji, ki so svete tri kralje slavili kot zaščitnike popotnikov.

Pavle Jakopič