Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Matija Jama, Antonija Štupca, Vladimir Cvetko, Gašper Dermota
Slikar MATIJA JAMA je gotovo eden izmed najpomembnejših slovenskih krajinarjev 20. stoletja. Slikarstva se je učil zasebno v Münchnu, njegovi vzorniki pa so kmalu postali francoski impresionisti. Po začetku šolanja v Ažbetovi šoli se je začel poglobljeno ukvarjati s slikarskimi vprašanji tedanjega časa, s svetlobo in barvo. Preživljal se je s slikanjem realističnih žanrskih kompozicij po okusu kupcev. Do leta 1924 se je selil po precejšnjem delu Evrope, nato pa se je za stalno naselil v Ljubljani.
Zelo zgodaj je začel o umetnosti tudi pisati. Prvi je predstavil Ažbetovo slikarsko šolo v Münchnu in v njej zbrane Slovence, zlasti Riharda Jakopiča. Znanih je približno 450 Jamovih del, največ v oljni tehniki. Motivno prevladujejo krajine, mestne vedute in portreti. Čeprav je bilo težišče njegovega slikarstva v krajinarstvu, je bila vseskozi navzoča njegova težnja k figuraliki, s katero je sicer začel in v zreli dobi dosegel vrh umetniške kakovosti. Matija Jama se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani.
—–
Učiteljica in narodna buditeljica ANTONIJA ŠTUPCA je po končanem učiteljišču v Gradcu poučevala najprej na osnovni šoli pri Svetem Marku pri Ptuju (zdajšnji Márkovci), od leta 1905 do leta 1919 pa na osnovni šoli Krčevina v predmestju Maribora. Kljub nasprotovanju nacionalistov in nemškutarjev je poučevala v materinščini ter pri učencih gojila slovensko narodno zavest. Pozneje je postala ravnateljica Dekliške meščanske šole.
Ob pedagoškem delu je delovala tudi politično, se posvetila boju proti alkoholizmu, pisala poučne povesti in črtice iz življenja slovenskih učiteljev ter kot odlična pevka sodelovala na koncertih in pri gledaliških predstavah v čitalnicah. Med drugim je bila ena izmed ustanoviteljic Slomškove zveze, predsednica Društva za podporo revnih učencev in predsednica Društva za varstvo deklet. Antonija Štupca se je rodila na današnji dan leta 1874 v Šempetru v Savinjski dolini.
—–
Učitelj, organizator šolstva in publicist VLADIMIR CVETKO je že pred drugo svetovno vojno spodbujal ustvarjalnost otrok in spoznaval, da učiteljevo vzgojno delo ni le mehanično prenašanje znanja po načrtu. Podpiral je obšolsko dejavnost učencev, ki pa ni bila le razvedrilo, temveč pravo delo, ob katerem je bilo mogoče dodobra spoznati otrokovo osebnost. Med vojno so ga Nemci izselili v Bosno, od leta 1943 pa je sodeloval v narodnoosvobodilnem boju.
Po osvoboditvi je bil šolski nadzornik v Mariboru, nato pa v Ljubljani direktor Zavoda za preučevanje šolstva, poznejšega Zavoda Socialistične republike Slovenije za šolstvo. Sodeloval je pri ustanovitvi Zveze prijateljev mladine, od leta 1961 do leta 1984 pa je bil tudi odgovorni urednik revije Sodobna pedagogika. Poleg številnih strokovnih člankov je napisal tudi nekaj knjig s pedagoško tematiko, za prispevek pri organizaciji šolstva in ustanavljanju šol za starše v Sloveniji pa je prejel Žagarjevo nagrado. Vladimir Cvetko se je rodil na današnji dan leta 1910 v Vučji vasi pri Ljutomeru.
—–
V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan leta 1917 rodil operni pevec GAŠPER DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi.Bil je izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.
