Začela se je kurilna sezona, to pa predvsem zaradi malomarnosti pomeni več dela tudi za gasilce. Kdaj jih moramo poklicati? Kaj jim moramo sporočiti? Za kaj vse so pristojni? V oktobru, mesecu požarne varnosti, v Svetovalnem servisu gostimo namestnika poveljnika Gasilske zveze Ljubljana, Cveta Šumca. Pričakujemo tudi vaša vprašanja živo na telefonski številki 01/475 22 22 ali med oddajo po elektronski pošti in SMS sporočilih.

Malomarnost je še vedno eden izmed poglavitnih vzrokov za požare v objektih

V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo v Svetovalnem servisu gostili namestnika poveljnika Gasilske zveze Ljubljana Cveta Šumca.

Gasilci imajo veliko dela zaradi številnih z letnim časom povezanih nevšečnosti. Pozimi žled, prometne nesreče zaradi poledice in neustrezne opreme vozil, spomladi poplave, poleti požare v naravi in nevihte, v jeseni požare dimniških napeljav in grelnih teles. Glede tega lahko veliko naredimo tudi sami – z rednim pregledovanjem dimnikov in servisom grelnih naprav. Te lahko povzročijo tlenje, iz katerega se lahko razvije požar. In če se zgodi požar, tega ne smemo gasiti z vodo, saj zaradi visokih temperatur (tudi do 1000 stopinj Celzija) voda izpari, volumen pare pa je veliko večji od tistega, ki ga ima voda. Rezultat je eksplozija, ki je lahko zelo nevarna, vsekakor pa rušilna.

Posebno nevarno je tudi uhajanje ogljikovega monoksida, ki ga je težko zaznati, saj nima vonja, barve in okusa. Če se nas poloti zaspanost, glavobol ali slabost, moramo po besedah gosta takoj pomisliti tudi na to možnost. Prezračimo stanovanje in po potrebi poiščemo medicinsko pomoč, vsekakor pa je nujen tudi pregled strokovnjaka, ki bo odkril, kje je vir nevarnega uhajanja tega plina, ki ga povzroča nepopolno izgorevanje.

Veliko dela imajo v tem času gasilci tudi s poplavami, ki so v zadnjem času v tem obdobju stalnica. Tudi na tem področju lahko veliko naredimo sami s čiščenjem odtokov, pospravljanjem odpadlega listja in skrbjo za pravočasno obveščanje pristojnih o naraščanju vodotoka, ki bi lahko povzročilo poplavo.

 

Jure K. Čokl