Sotočja

Stati inu obstati v sosednjih državah

Kaj sta se dogovorila Šarec in Orban, regionalno gospodarsko povezovanje, spomin na začetke pouka slovenščine na Reki in Primož Trubar v Trstu

šarec na madž
Porabski Slovenci s premierom Marjanom Šarcem in njegovo delegacijo
foto: Silva Eöry

Slovenski in madžarski premier Marjan Šarec in Viktor Orban sta v Budimpešti. pomemben del pogovorov namenila narodnima skupnostima. Predsednik slovenske vlade se je srečal tudi s porabskim Slovenci in jim zagotovil, da so gospodarske investicije v Porabju njegov cilj. Tako lahko, je dejal, v praksi pokažejo tam živečim rojakom, da jim ni vseeno zanje.

»Veste, mi je malo nerodno hoditi med njih in se lepo pogovarjat, nismo pa nič konkretnega še naredili. Ko bomo odprli kakšno investicijo tam, takrat bomo z veliko več veselja in manj slabe vesti prišli tja in rekli, glejte nekaj konkretnega smo naredili.«

Vzrok, da slovenskih gospodarskih investicij še vedno ni, pa naj bi bile, po trditvah premiera, birokratske ovire, katerih odpravljanje je v koalicijskih vladah veliko težje, ugotavlja Šarec.

Porabski Slovenci so imeli ob obisku konkretne razloge za zadovoljstvo, saj je madžarski premier Orban podpisal dekret in potrdil razvojni program slovenskega Porabja. Na potrditev so čakali leto dni, toda, kot pravi Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, ni to nič nenavadnega.

»Lahko rečem, da je to presenečenje. V Porabju smo na pomembne stvari čakali tudi deset let, če gledamo samo cestno povezavo in odprtje mejnih prehodov, leto dni res ni veliko. Smo pa malo že obupali,«

priznava Martin Ropoš, eden od sogovornikov v tokratni precej gospodarsko obarvani oddaji, ki je tudi v znamenju čezmejnega povezovanja rojakov.

Slovenci na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini se povezujejo na različne načine. Tesno že vrsto let sodelujeta Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta in Slovenska gospodarska zveza (SGZ) iz Celovca, ki sta most za gospodarstvenike iz Avstrije, Italije in Slovenije. Predsednik SDGZ Robert Frandolič je prepričan, da je regionalizacija priložnost za njihova mikro in mala in podjetja.

»Zavedati se moramo, da smo na stičišču treh kultur in izkoriščanje tega stičišča je lahko samo v dobrobit nam in našim podjetjem.«

Slovenska gospodarska zveza iz Celovca priložnosti vidi tudi na Balkanu, pa ne le tam, pravi predsednik Benjamin Wakounig. So most med podjetji v Sloveniji in Avstriji in po tem so tudi prepoznavni, zagotavlja.

»V kratkem bomo vodili slovensko gospodarsko delegacijo iz Obrtne zbornice na Južno Tirolsko. Želimo izkoristiti te naše povezave.«

Birokratske ovire so prisotne povsod in gospodarstvo se jim pač mora podrediti. Z različnimi načini pa jih skušajo odpraviti, na koncu tudi s tožbo na sodišču evropske unije, poudarja Benjamin Wakounig, razočaran, ker ni uspel njihov projekt sodelovanja s Slovenijo na področju vajeništva.

»V Sloveniji to ni bilo mogoče izpeljati, zdaj pa tak projekt koroške gospodarske zbornice poteka v Italiji, v okolici Benetk in na območju Vidma.«

Več o mostovih, sodelovanju in zamujenih priložnostih lahko slišite v tokratni oddaji. Ko gostimo tudi pobudnico za uvedbo pouka slovenščine na Reki Ireno Margan in se odpravimo po sledeh življenja Primoža Trubarja v Trstu.

Prisluhnite!

Irena Margan - zaslužna za pouk slovenščine na OŠ Pećine

foto: Marjana Mirković

Prisluhnite!