17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija Združenih narodov, da bi opozarjala na problem revščine v svetu in spodbujala dejavnosti za zmanjšanje revščine. Ta se sicer v zadnjih desetletjih zmanjšuje, a v svetovnem merilu sta še vedno dve miljardi ljudi, ki živijo na ali pod robom revščine, zaradi lakote trpi vsak deveti zemljan, zaradi podhranjenosti umre vsako leto 3 miljone otrok.

Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini

17. oktober je mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija Združenih narodov, da bi opozarjala na problem revščine v svetu in spodbujala dejavnosti za zmanjšanje revščine.

Revščina ni prisotna le v nerazvitem tretjem svetu, temveč tudi pri nas in tudi v najbolj razvitih delih Slovenije. Med te sodi novomeško območje, ki se ponaša z nadpovprečno razvitim in izvozno usmerjenim gospodarstvom, plačami, ki so v samem slovenskem vrhu, visoko stopnjo zaposlenosti in stalnim iskanjem novih delavcev. Na drugi strani pa številne družine živijo v revščini in bi brez pomoči humanitarnih organizacij težko preživele.

Če bi gledali zgolj statistične podatke o revščini v Sloveniji, bi bili lahko relativno zadovoljni, kolikor je ob pojavu revščine sploh mogoče govoriti o zadovoljstvu. Tistih, ki pri nas živijo pod pragom tveganja revščine, je okoli 13 odstotkov in ta odstotek je med najnižjimi v Evropski uniji. A kljub temu, gre za 270 tisoč ljudi in prav toliko usod. Tistih, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, pa je še več. V Sloveniji je tak vsak šesti, v Evropski uniji pa vsak četrti.

Drago Balažič, Jože Žura