Srčika medverstvenega dialoga je spoštovanje drugače verujočega in dopuščanje, da živi svojo vero.

Danes zahodna civilizacija ugotavlja, da lahko preživi le, če se njeni pripadniki pogovarjajo med seboj, in to na različnih ravneh. Ena od teh ravni je tudi medreligijski oziroma medverstveni dialog, pojasnjuje naš sogovornik dr. Mari Osredkar, teolog in visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je v katoliški Cerkvi na Slovenskem zadolžen za pogovore z islamsko skupnostjo v Sloveniji.

»Medverstveni dialog pomeni sodelovanje med verniki različnih religij. Ta poteka na primer med kristjani in muslimani, med muslimani in hindujci, med budisti in muslimani… Zato ekumenizem – gibanje za edinost kristjanov – ne sodi na področje medverstvenega dialoga,« razlaga definicijo medverstvenega dialoga dr. Osredkar.

Naš sogovornik deli medverstveni dialog na tri ravni:
• na teološkega,
• na institucionalnega,
• na osebni ravni.

Danes je nekaj običajnega, tako Osredkar, da v istem stanovanjskem bloku živi muslimanska družina poleg krščanske družine. Ljudje so hitro spoznali, da je edino pametno, da sodelujejo, da se pogovarjajo, si voščijo ob verskih praznikih. Različno verujoči verniki dobro sodelujejo v Sloveniji. Tudi voditelji cerkva in islamskih skupnosti zgledno sodelujejo v Sloveniji in v zahodnem svetu. Medtem ko se po mnenju dr. Osredkarja ni pametno prerekati o verskih resnicah.

»Kristjani v Jezusu Kristusu prepoznavamo pravega Boga in pravega človeka, medtem ko je to za muslimanski nauk nekaj popolnoma zgrešenega oziroma krivoverskega. V Jezusu prepoznavajo samo človeka. Nima smisla prerekati se, kdo ima prav. Na ravni verskega nauka dialog ni mogoč,« poudarja dr. Osredkar.

Dodaja pa, da imata muslimanski nauk in krščanski nauk skupnih nekaj točk: molitev, pobožnost, post, stvarstvo, verovanje v Boga …

»Tretjina vsebine v islamski sveti knjigi Koran je skoraj enake svetopisemskim vsebinam. Tudi to je dejstvo, ki nas povezuje.«

Ekstremisti niso le med muslimani, so tudi med kristjani, budisti in pripadniki drugih religij, odgovarja dr. Mari Osredkar na naše vprašanje o prisotnem strahu pred muslimanskimi teroristi.

Nataša Lang