Sledi časa

Gorička Mariška – od uporabnosti do romantika

Prvi parni vlak v Prekmurju je danes ohranjen v spominu ljudi in v mnogih literarnih zapisih

DSC_0003
Na prvi parni vlak v Prekmurju “Gorička Mariška” spominja parna lokomotiva pred prenovljeno železniško postajo v Murski Soboti, ki pa ni Mariška.
foto: Jurij Popov, Radio Slovenija

Letos je bilo veliko besed o Prekmurju. Je pač stoletnica priključitve k matični državi, to pa je jubilej, ki vedno za nekaj časa vzbudi večjo pozornost. Brskanje po zgodovini kaže na krajino, ki je bila nekoč pozabljena od boga. Gre za ljudski rek, ki sporoča predvsem to, da je šlo za območje, ki je zaostajalo v razvoju. Revščina, nerazvito kmetijstvo in industrija, skromna izobrazba, izseljevanje, transportna nepovezanost navznoter in navzven in vse drugo, kar sodi k nižji stopnji razvitosti ali celo nerazvitosti, vse to je pred sto leti krasilo krajino prek Mure.

V začetku 20. stoletja še železnice ni imela. Prvo je dobila 26.6.1907. Takrat so slovesno odprli progo Murska Sobota – Hodoš. Krajina, ki so jo takrat imenovali Slovenska krajina, je bila v tistih letih del Avstro-Ogrske monarhije, natančneje ogrskega dela dvojne monarhije. Zato je progo tudi gradila Ogrska jugozahodna krajevna železnica in je bila do leta 1919 pod upravo Direkcije madžarskih železnic v Budimpešti. Za krajino je proga pomenila veliko novost in je zbujala nemalo pozornosti. Vlak, ki je na njej vozil, je kmalu dobil ime Gorička Mariška.

Danes Goričke Mariške kot parnega vlaka iz železa in pare ni več, je pa ohranjena v spominu ljudi in v mnogih literarnih zapisih. Dušan Šarotar na primer, kadarkoli piše v svojih knjigah o vlaku, ima v mislih prav njo Goričko Mariško, Vesna Radovanovič se je na ta vlak spomnila v svoji pravljici Puhačka, Milan Vincentič pa v zbirki novel O parniku v ajdi/Šift v Idini.

Nanjo spominja tudi parna lokomotiva pred prenovljeno železniško postajo v Murski Soboti, ki pa ni Mariška. Kje je? Nihče ne ve. Kot da bi izparela skupaj z vso paro, ki jo do leta 1968 izpuščala v goričko ozračje. Nanjo spominja tudi pregovor, ki pravi: »Sopihaš kot Gorička Mariška.« Poslovila se je za silvestrovo leta 1968 in marsikdo je bil žalosten, saj je bila in ostala nepogrešljivi del spomina na pomembno obdobje odpiranja krajine v svet. Kaj je pomenila Gorička Mariška za krajino in kakšna je bila njena zgodovina od prvega do zadnjega piska, o tem govori oddaja Sledi časa Jurija Popova.